\n<\/span><\/p>\n
![\"5.37\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/04\/img_8091.jpg\")
<\/a>5.37<\/p><\/div>\n
Pozimi sta najbolj\u0161i izhodi\u0161\u010di predvsem parkiri\u0161\u010de pri planini (Za)javornik (N46.362940 E13.949225) in \u0161e bolj pri spomeniku NOB (N46.365869 E13.934339). <\/span>Do obeh vodi cesta od Mrzlega studenca, ki pa je pozimi na vsej dol\u017eini nekaj kilometrov splu\u017eena zelo ozko, mo\u017enosti sre\u010devanja in izogibanja so zelo redke, povrh pa se naredijo globoke, ledene kolesnice. <\/span><\/p>\n V hribih se dela dan<\/p><\/div>\n Torej z avtodomom ne bo \u0161lo, treba bo najti prijatelja ali znanca s kak\u0161no vsaj malo manj\u0161o mrcino. <\/span>Resda obstaja \u0161e nekaj mo\u017enosti, ki pa so povezane z dalj\u0161im pohodom v obe smeri, predvsem pa na prostrani Pokljuki, prepredeni z gozdnimi cestami, predstavljajo kar precej\u0161en orientacijski zalogaj. Dolinica pod Lipanco<\/p><\/div>\n Ena mo\u017enost je iznad planine Kranjska dolina \u010dez Medvedovo konto, <\/span>druga malo naprej od odcepa proti \u0160port hotelu \u010dez planino (Za)javornik in tretja iz Rudnega polja po gozdni cesti do spomenika NOB. \u010ce imamo cel dan \u010dasa, bo \u010disto v redu. Druga\u010de pa je sprejemljiva edino zgoraj opisana re\u0161itev. <\/span><\/p>\n Strmina pod planino<\/p><\/div>\n Ko sta se pred na\u0161im \u00bbhotelom\u00ab na Rudnem polju ob peti uri zjutraj ustavila Uro\u0161 in Borut, sem vedel, da mi bodo pohajanja po Poklju\u0161kih gozdovih prihranjena. Vo\u017enja je od Mrzlega studenca naprej pravi rodeo, v zgodnjem jutru pa se vsaj sre\u010danj ni bati. Parkiri\u0161\u010di sta zadosti veliki, \u010deprav se \u010dez dan v\u010dasih povsem napolnita. <\/span><\/p>\n Planina Lipanca, v ozadju levo od Lipanskih vrat je Lipanski vrh<\/p><\/div>\n Od parkiri\u0161\u010da (pribli\u017eno 1340 m) se mimo spomenika NOB napotimo po poseki Velika preseka navzgor. Smer je jasna, tako, da zgre\u0161iti skoraj nimamo kaj. Pre\u010dkamo gozdno cesto in dr\u017eimo smer \u0161e kak\u0161no minuto navzgor. Ko se svet uravna, se sre\u010damo z markirano potjo, ki pripelje s planine (Za)javornik. <\/span><\/p>\n Blejska ko\u010da na Lipanci<\/p><\/div>\n Poti sedaj brez te\u017eav sledimo navzgor, sprva desno in potem v drugo stran. \u010ce smo v dvomu, pa vseeno poglejmo, kje gredo markacije. Pridemo do izrazite dolinice, po kateri (pot gre sicer po njenem desnem pobo\u010dju) nadaljujemo do strmine pod planino. <\/span><\/p>\n Dolina nad planino<\/p><\/div>\n Seveda tu nismo bili prvi\u010d. A bila je \u0161e no\u010d in to smo okrivili, da gremo raziskovat. Malo smo sicer cincali, nato pa na vrhu Velike Preseke zavili levo, med \u0161tore prej\u0161nje leto posekanega gozda. Vzpenjali smo se po kolovozu, ki so ga uporabljali gozdarji, zavili pod skalami desno in tako pri\u0161li v dolinico pod Lipanco na nasprotni strani. <\/span><\/p>\n Mre\u017ece in Lipanski vrh<\/p><\/div>\n Spustili smo se na njeno dno in se pod strmino spet priklju\u010dili markirani poti. Pri stavbah na planini se je treba dr\u017eati levo, jo mahniti mimo Blejske ko\u010de in nadaljevati v izrazito dolino. Ta pripelje do uravnave, kjer se usmerimo v strmino desno. \u010ce so sledi predhodnikov, jim bo tu najbolje slediti. <\/span><\/p>\n Sonce leze nad oblake<\/p><\/div>\n Druga\u010de pa bo treba imeti odprte o\u010di in iti za nosom. Gremo navzgor toliko, da se dvignemo nad grabne, ki pobo\u010dje brazdajo na levi strani. Usmerimo se nad njih in pridemo na \u0161iroko pobo\u010dje, po katerem se usmerimo desno navzgor. Smer je sedaj jasna, orientacijskih te\u017eav ni ve\u010d. <\/span><\/p>\n Pre\u010denje nad grabni<\/p><\/div>\n Razen \u010de je megla. Toda v njej tu gor tako ali tako nimamo kaj za iskati. Ne le, da zlahka zaidemo. Mre\u017ece so le eden v ogrlici vrhov, na robu stene, nekaj sto metrov nad dolino Krme. Zato je vsakr\u0161no pribli\u017eevanje robu, okra\u0161enemu s tudi nekajmetrskimi opastmi, ve\u010d kot tvegano po\u010detje. <\/span><\/p>\n Pobo\u010dje pod vrhom<\/p><\/div>\n Ko pridemo do ve\u010dje vrta\u010de, jo obidemo in gremo \u0161e minuto dalje, vse do vrha (1966 m, uro in pol iz izhodi\u0161\u010da). Skupaj z dnem, se tu zgoraj, prebuja tudi du\u0161a. Pobo\u017eajo jo prvi krame\u017eljavi son\u010dni \u017earki, budijo kamnite \u0161pice, ne\u017eno zaobljene sne\u017eene kepe in prepadi, ki jemljejo dih. <\/span><\/p>\n Vrta\u010da in predvrh<\/p><\/div>\n Dobra dru\u017eba so planinske kavke, ki v zgodnjem jutru preizku\u0161ajo svoje letalne sposobnosti in se hodijo dobrikat na varno razdaljo. In prijatelji. Brez njih bi bilo vse…tako prazno in brez pomena. Navzdol smu\u010damo v smeri vzpona. Po zlo\u017eni strmini pod vrhom bomo naredili nekaj najlep\u0161ih zavojev. <\/span><\/p>\n Vi\u0161evnik, Mali in Veliki Dra\u0161ki vrh<\/p><\/div>\n Paziti moramo le, da pravo\u010dasno zavijemo levo in tako pobo\u010dje pre\u010dimo v smeri Lipance nad grabni. Spust do vrha doline nad ko\u010do je malo bolj strm, vijuganje naprej pa spet bolj polo\u017een in ob kak\u0161nem centimetru novega snega prav u\u017eiva\u0161ki.<\/span><\/p>\n Brez njih bi bilo vse...<\/p><\/div>\n Pod ko\u010do se spustimo po dolinici in sledimo markirani poti do odcepa poti proti Veliki preseki in spomeniku. Mi smo seveda tudi ob spustu zavili na novo gozdno rano. Rodeo med \u0161tori in visoko \u0161trle\u010dimi koreninami nas je, \u010de ni\u010d drugega, nasmejal. <\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>