![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/04\/img_8087.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de na Rudnem polju<\/p><\/div>\n
Morebiti je dostop lahek, sneg dr\u017ei dolgo v pomlad, ne zahtevajo posebnih izku\u0161enj in orientacijskih znanj ali pa so vsaj na prvi pogled enostavni za smuko. Vrhovi nad Pokljuko ve\u010dinoma izpolnjujejo skoraj vse pogoje. Toda med njimi bi vseeno zlahka na\u0161li zmagovalca, ki je oblegan tako poleti kot pozimi. <\/span><\/p>\n Cesta proti smu\u010di\u0161\u010du<\/p><\/div>\n To je Vi\u0161evnik. Dostop je ve\u010d kot enostaven, saj je cesta do Rudnega polja zelo dobra, luknje od Mrzlega studenca naprej, ki so prej\u0161nje zime prerukale marsikateri avtomobil, so le \u0161e stvar preteklosti. Na Rudnem polju (1347 m) je parkiri\u0161\u010d dovolj. <\/span><\/p>\n Ob spodnji vle\u010dnici<\/p><\/div>\n Prvo je \u017ee nasproti voja\u0161nice (N46.346444 E13.924485), takoj za njim je \u0161e eno, ki je nastalo ob urejanju biatlonskega centra. Na ju\u017enem robu voja\u0161nice, kjer tabla ka\u017ee za\u010detek poti proti Triglavu, se pri\u010dne cesta, ki jo pozimi obi\u010dajno poteptajo za teka\u0161ko proga. Polo\u017een vzpon po njej pripelje do voja\u0161kega smu\u010di\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n Zgornja vle\u010dnica in dolinica proti Zlatim vodam<\/p><\/div>\n Vle\u010dnici pripeljeta pod Zlate vode in to je tudi na\u0161a smer. Vzpon po smu\u010di\u0161\u010du ni pretirano strm, nad prvo vle\u010dnico zavijemo levo in z vzponom nadaljujemo ob drugi. Mimo izstopa na njenem vrhu enostavno nadaljujemo naravnost navzgor v dolinico. Ajda je odsmu\u010dala nazaj<\/p><\/div>\n Dan se je kljub napovedi, ki je obetala kislico, prav smejal. <\/span>Jasnino so sicer obdajali oblaki, ki pa si zjutraj \u0161e niso upali preblizu. Ajdi se je bolezen, ki jo je prebolela med tednom, \u0161e malo poznala. Zato se je na vrhu smu\u010di\u0161\u010da odlo\u010dila za povratek. Pomagal sem ji, da se je pripravila in jo z o\u010dmi spremljal, ko je elegantno odvijugala navzdol. <\/span><\/p>\n Prehod do Zlatih vod<\/p><\/div>\n Jaz pa sem jo mahnil naprej navzgor. Potrebno je iskati najbolj\u0161e prehode med redkimi drevesci, \u010de nam je v pomo\u010d sled predhodnikov, \u0161e toliko bolje. Ko se svet postavi malo bolj pokonci, gremo naravnost \u010dim vi\u0161je, potem pa pre\u010dimo v o\u017eji \u017eleb na levi strani. Skozenj pridemo na uravnavo Zlate vode. <\/span><\/p>\n Vi\u0161evnik in izrazit \u017eleb, po katerem (lahko) smu\u010damo navzdol<\/p><\/div>\n Vi\u0161evnik je naravnost pred nami, dobro viden je \u017eleb, ki se spu\u0161\u010da na levi strani pobo\u010dja do Zlatih vod. Dobro si ga zapomnimo, za smuko je ena bolj\u0161ih mo\u017enosti. Na uravnavi gremo levo in se po \u010distini v smeri letne poti vzpnemo na sedlo pod vr\u0161i\u010dkom Plesi\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n Plesi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Zavijemo desno in se po izrazitem slemenu polo\u017eno vzpenjamo. \u010ce hodimo po izdelani smu\u010dini, ji kar sledimo. Druga\u010de pa si poglejmo, kje se bomo najla\u017eje prevalili na vr\u0161na pobo\u010dja. Ponavadi je najbolje pre\u010diti malo desno in nato na primernem mestu zaviti levo. <\/span><\/p>\n Pobo\u010dja pod grebenom<\/p><\/div>\n Na travnikih obi\u010dajno ne pre\u010dimo v smeri vrha, temve\u010d se vzpenjamo navzgor proti vr\u0161nemu grebenu. Ko ga dose\u017eemo, je potrebno biti previden, saj so na drugi strani grebena strma pobo\u010dja, nad njimi pa pogosto tudi opasti. Na grebenu je treba zaviti v smeri vrha in se vzpenjati po levi strani izrazitih skal. <\/span><\/p>\n Planina Konj\u0161\u010dica<\/p><\/div>\n Ko pomlad \u017ee po\u0161teno nagrize sneg in je vrh kopen, se smu\u010di pusti tu. \u010ce pa je snega zadosti, je seveda najbolje smu\u010dati kar iz vrha. Vsekakor se vedno spla\u010da vzpeti prav do najvi\u0161je to\u010dke (2050 m, ena ura z vrha smu\u010di\u0161\u010da, skupaj dobra ura in pol). Pe\u0161 ali s smu\u010dmi. <\/span><\/p>\n Megleni vrh<\/p><\/div>\n Vrh je zadosti prostoren, da se vedno najde vsaj majhen prostor\u010dek tudi za nas. \u010ceprav se je vreme v vr\u0161nem delu precej skisalo in so oblaki zagrnili razgled, je tudi to imelo dolo\u010deno prednost. Na vrhu smo bili samo jaz in kavke. Zanimiva dru\u017eba in prav ni\u010d bojazljiva. Dva metra, meter, pol. Brez strahu. <\/span><\/p>\n Planinska kavka<\/p><\/div>\n Kar nekako smo se navadili eden na drugega. Na to na\u0161e trenutno sobivanje je firb\u010dno pogledalo tudi sonce. Skozi luknjo v oblakih se je skoraj kot skozi dimnik videlo v vesolje. Pa tudi naokoli se je malo razjasnilo. Vsaj tja do Malega Dra\u0161kega vrha. Bolje nekaj kot ni\u010d. <\/span><\/p>\n Mali Dra\u0161ki vrh<\/p><\/div>\n Na vsak na\u010din si je torej na vrhu potrebno oddahniti in si vzeti \u010das. \u010ce je obzorje jasno, so razgledi vse naokoli ve\u010d kot \u010dudoviti. A vedno pride tisti \u010das, ko bo treba dol. Prvih nekaj metrov je malo bolj strmih. Ni\u010d posebnega, \u010de ne bi bili vsi prere\u0161etani od tistih, ki hodijo navzgor. To pa je lahko \u017ee bolj sitno, padec se z nekaj smole izte\u010de \u0161ele mnogo ni\u017eje. <\/span><\/p>\n Greben proti Srenjskemu prevalu<\/p><\/div>\n \u010ce se nam zdi prehudo, kar smu\u010di v roke in pe\u0161 navzdol. Naj nam ne bo nerodno. Pod vrhom pre\u010dimo v smeri Zlatih vod. Po nekaj deset metrih se pod nami odpre pobo\u010dje, flanka po doma\u010de, ki se izte\u010de v izrazit \u0161irok \u017eleb. Ravno tisti, ki smo ga opazovali ob vzponu. Torej ni kaj zaiti. Odsmu\u010damo do \u017elebu in po njem navzdol do Zlatih vod. <\/span><\/p>\n \n<\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>