![\"Spomenik\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/04\/img_8006a.jpg\")
<\/a>Spomenik<\/p><\/div>\n
Te\u017eko bi \u010dlovek trdil, da danes \u010darovnic ni ve\u010d. Prav nasprotno, zdi se, da se je ta prosto\u010dasna dejavnost \u0161e posebej razbohotila. Toda novodobne \u010darovnice se ognja ne bojijo tako kot njihove prednice. Novi \u010dasi, kaj se more. Polhograjska grmada ima pomenljivo ime. <\/span><\/p>\n Kri\u017ei\u0161\u010de pri kamnolomu<\/p><\/div>\n Ali ga je dobila po svoji obliki, kurjenju kresov v svarilo pred Turki ali se\u017eiganju kak\u0161ne \u010disto prave coprnice, ne vem. Ko smo pod obla\u010dnim pokrovom ubrali pot iz vasi Topol, sva bila z Bojanom nekam zami\u0161ljena. Glede na to, kako je najinih \u0161est spremljevalk za\u010daralo naju, je bila skrb povsem na mestu. <\/span><\/p>\n Pod Goljkom<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010de je vas Topol, parkiri\u0161\u010de nasproti \u0161ole (N46.09355 E14.36962, pribli\u017eno 660 vi\u0161inskih metrov). Odpravimo se levo in na kri\u017ei\u0161\u010du poti nekaj deset metrov naprej zavijemo desno v smeri kraja Dobrova. Preden cesta odlo\u010dno zavije levo, gremo mimo spomenika drugi svetovni noriji. <\/span><\/p>\n Svetemu Jakobu grozijo meglice<\/p><\/div>\n Makadamski cesti sledimo do kamnoloma, kjer zavijemo desno. Saj ni mo\u017eno zaiti. Pot ka\u017eejo \u0161tevilne markacije in smerokazi na kri\u017ei\u0161\u010dih poti. Hodimo pod vrhom Goljek, pot se ne vzpenja pretirano, pa tudi spu\u0161\u010da ne. Prevalimo se na drugo stran pobo\u010dja, tik pred vr\u0161no piramido pot postane malo bolj sitna. Resje<\/p><\/div>\n \u0160e posebej, \u010de je mo\u010da ustvarila \u010dmokajo\u010de blato in spolzke skale. Ko pridemo pod vr\u0161no piramido, nas \u010daka \u0161e malo bolj strm vzpon. \u0160trikamo levo in desno, pod nami so strmi travniki, tako da je nekaj previdnosti \u017ee potrebne. Vrh (899 m, dobra ura hoje) je razgleden, tako kot ve\u010dina vr\u0161acev v Polhograjskem hribovju. <\/span><\/p>\n Pod vrhom<\/p><\/div>\n Tudi \u010de se naokoli vle\u010dejo megle, ni\u010d ne moti. Celotni sliki dajejo samo dodaten \u010dar. Prostora na vrhu ni prav dosti, a vseeno dovolj, da na bolj \u010demeren dan ne motimo eden drugega. Z rokami, zelenimi od pritiskanja \u0161tampiljk, se\u017eemo po doma\u010di potici in drugih velikono\u010dnih dobrotah.<\/span><\/p>\n \u0160tampiljke<\/p><\/div>\n <\/span>Kaj ne bi, saj tu gori \u0161e posebej teknejo. Potem pa se \u0161e zadnji\u010d ozremo \u010dez Gonte proti To\u0161\u010du, pogled popeljemo \u010dez Lo\u010dnico do Sv. Jakoba in vasice Topol. Tam je izhodi\u0161\u010de, tja usmerimo korak. Resda je poti, ki vodijo na vse strani neba, toliko, da je razmislek potreben. <\/span><\/p>\n To\u0161\u010d<\/p><\/div>\n A odlo\u010ditev najinih prijaznih \u00bbcoprnic\u00ab je seveda dokon\u010dna. Pa saj pot ni nikoli ista. Vedno prinese nova sre\u010danja, nova do\u017eivetja. Pisani zmaji, nasmejane face, spregledane pomladanske cvetice. Predvsem pa daje mo\u017enost, da beseda da besedo in se razvije…pravi babji \u010dvek. Saj v\u010dasih si je treba dati du\u0161ka. <\/span><\/p>\n Tele so naju zacumprale<\/p><\/div>\n Ko se na poti nazaj pot prekobali iz desnega na levo pobo\u010dje, gre naravnost dobro vidna stezica. Na drevesu je rumen napis, ki vabi na Goljek. Napis malo ni\u017eje \u00bbPrivat\u00ab ne pomeni ni\u010d hudega, \u0161e manj kak\u0161no hla\u010detrgajo\u010do zver. Le, da je markacije nekdo narisal \u010disto sam, za svoje veselje in veselje drugih. <\/span><\/p>\n Zmaj<\/p><\/div>\n Saj tudi prave knafelj\u010deve niso. A koga bi to motilo. Vzpona na Goljek (809 m) je od razcepa komaj za dobrih deset minut. Na vrhu za\u010dudijo \u0161tirje betonski nosilci. Gre za ostanke temeljev stra\u017earskega stolpa na Italijansko \u2013 Nem\u0161ki meji med drugo svetovno norijo. <\/span><\/p>\n Cvet<\/p><\/div>\n Kak\u0161en namen ima kup sodov, ki so prislonjeni na enega izmed njih, pa nam ni bilo jasno. Pot smo nadaljevali v za\u010drtani smeri in se nad Marev\u0161nikarjem spustili nazaj do kamnoloma. Da bi hodili po pra\u0161nem makadamu, nam ni di\u0161alo, zato smo \u0161e malo kolovratili levo in desno. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>