![\"Cesta](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/04\/img_7925.jpg\")
<\/a>Cesta na Prvo ravan<\/p><\/div>\n
Poiskati je torej treba pobo\u010dja, kjer bo mo\u017eno ob smuki vriskati od navdu\u0161enja. Torej \u010dim vi\u0161je? Najraje. A nekoliko pove\u010dana nevarnost plazov in \u010dasovna omejenost sta narekovala iskanje ni\u017ejega cilja. Blego\u0161 je za tak\u0161ne hitre skoke ravno prav\u0161nji. <\/span><\/p>\n Koprivnik in Mladi vrh<\/p><\/div>\n Do Gorenje <\/span>\u017detine (N46.167605 E14.142094, 920 m) <\/span>se vedno lahko pripelje\u0161, cesta ni pretirano \u0161iroka, a gre. Za parkiri\u0161\u010de bomo povpra\u0161ali pri doma\u010dih, na turisti\u010dni kmetiji na levi strani vasi, nam ga nemara ne bodo odrekli. Le kak\u0161no prijazno besedo jim namenimo in po doma\u010dih dobrotah povpra\u0161ajmo. <\/span><\/p>\n Soncu \u017ee zvoni budilka<\/p><\/div>\n Toda kaj, \u010de je sonce polizalo preostali sneg kot posebej okusen sladoled? Potem s smuko tu \u0161e ne bo ni\u010d, treba se je zapeljati iz vasi naprej do \u010crnega kala (N46.172984 E14.124896)<\/span> ali celo naprej proti Prvi ravni. Z avtodomom bi do prvega cilja \u0161lo, cesta je ve\u010dinoma asfaltirana, a \u0161e o\u017eja kot ni\u017eje. <\/span><\/p>\n O\u017earjene \u010dipke<\/p><\/div>\n Prostora je za parkiranje zadosti, vi\u0161je pa ne rinimo, tudi, \u010de so zapornice odprte. Je cesta preslaba. Midva sva imela tokrat avto z bolj terenskimi ambicijami, zato sva \u0161la \u0161e nekaj deset metrov naprej. Pa ne dale\u010d. Plaz, ki je zasul cesto naju je ustavil ravno na pravem mestu. <\/span><\/span><\/p>\n Dobro jutro<\/p><\/div>\n Od tu je bilo snega bolj ali manj zadosti. Se je pa poznalo, da toplota, ki po dolini sadi prve zvon\u010dke, po\u010dasi sega tudi \u017ee do sem. Dnevi so belini \u0161teti. Po cesti se vzpenjamo do Prve ravni, kjer pred uravnavo s spomenikom zavijemo ostro desno v gozd. Tja nas usmeri tablica, pot je markirana. <\/span><\/span><\/p>\n Pot skozi gozd<\/p><\/div>\n Po gozdu sledimo markacijam, na razpotju gremo seveda na vrh. Ko\u010da je na drugi strani in je danes ne bomo videli. Ravno preden sva \u010dez prehod v \u017ei\u010dnati ograji stopila na vr\u0161ne travnike, je za gorami tam v daljavi sonce zaspano za\u017emigalo z o\u010dmi. <\/span><\/span><\/p>\n Prehod na travnike<\/p><\/div>\n Veje, poprhane s sve\u017eim snegom izpred dneva ali dveh, so bile kot \u010dipke. Ne\u017ene in minljive. Son\u010dni \u017earek je iskal pot med njimi. Svetloba je prihajala do naju, toplota pa se je \u0161e zaspano obra\u010dala pod puhasto megleno odejo v dolini. Na travnikih pot ni ve\u010d vidna. Pa ni\u010d zato. <\/span><\/span><\/p>\n Prvi bunker<\/p><\/div>\n Gremo naravnost navzgor, malo se dr\u017eimo levo in z o\u010dmi i\u0161\u010demo najvi\u0161jo to\u010dko. Nikoli nismo sami, senca samotnega pohodnika je ob tak\u0161nih dneh vedno na\u0161 spremljevalec. Vr\u0161na pobo\u010dja so praviloma lepo zalita, zna pa sve\u017ei sneg prav pobalinsko prekriti kak\u0161no skalo, te so posute po pobo\u010dju prav na gosto. <\/span><\/span><\/p>\n Vrh<\/p><\/div>\n Ob vzponu to \u0161e ne moti, ob spustu pa zna prav grdo za\u0161krtati pod nogami. Na desni vidimo najprej en in vi\u0161je \u0161e drugi bunker. Prav na vrhu pa je stolpi\u010d in plo\u0161\u010da z vrisanimi vrhovi naokoli (1562 m, iz \u010crnega kala ura in \u010detrt, iz \u017detine \u0161e vsaj pol ure ve\u010d). <\/span><\/span><\/p>\n Kulisa, ki je \u010dopi\u010d ne zmore naslikati<\/p><\/div>\n Vrh je tako kot vsi kuclji med dolinama, ki so se potegnili malo vi\u0161je, prav nesramno razgleden. Nesramno? Prav zares. Kar ne ve\u0161, kam bi pogledal, vrti\u0161 se kot vrtavka in gleda\u0161 vse naokoli, vidi se\u2026cel svet. Prav zares. \u010ce kdo ne verjame, pa naj gre sam pogledat. Ko se oddahnemo, bo \u010das. <\/span><\/span><\/p>\n U\u017eitek<\/p><\/div>\n Nataknemo smu\u010di in se od\u017eenemo. Smu\u010damo lahko v smeri prihoda. Ali pa uberemo bli\u017enjico. Midva sva jo \u017ee. Je ve\u010d prave smuke. Iz vrha smu\u010damo po travnikih v smeri pristopa. Tu lahko s pogledom na \u010dudovito kuliso naredimo nekaj najlep\u0161ih zavojev. <\/span><\/span><\/p>\n Skala naj bo ka\u017eipot<\/p><\/div>\n Takoj ko privijugamo skozi prehod v \u017ei\u010dnati ograji, se za\u010dnimo ozirati levo. Smerokaz naj bo velika skala, v strmino zavijemo nad njo. Izbirati je potrebno najbolj\u0161e prehode skozi redek bukov gozd in se na primernem mest spustiti levo v graben. <\/span><\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>