![\"Krona\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/03\/img_7724.jpg\")
<\/a>Krona<\/p><\/div>\n
Ozna\u010duje namre\u010d <\/span>obmo\u010dje Slovenske in deloma Hrva\u0161ke Istre, ki se razprostira od vrat \u010crnega Kala, med Slavnikom, reko Dragonjo in morjem. Ker je pokrajina gri\u010devnata, ne bomo ni\u010d zgre\u0161ili, \u010de ji re\u010demo tudi \u0160avrinsko gri\u010devje ali enostavno \u0160avrini. Valovanje tam nekje med morjem in nebom je nedvomno odli\u010dno za prevetritev telesa in duha. <\/span><\/p>\n Vra\u017eeverje<\/p><\/div>\n Zato ni va\u017eno, kdaj vzamemo pot pod noge. V vsakem trenutku si navdu\u0161en. \u010ce pa bi \u017ee moral izbirati… Zgodnja pomlad. Ko se pri nas, visoko pod gorami, \u0161e ponuja sneg in mraz zgodaj zjutraj zleze v dvomestne \u0161tevilke, je ob morju prijetno toplo. Vse se prebuja in kar \u010duti\u0161, kako toplota prodira v kosti. <\/span><\/p>\n Jutranja toplota<\/p><\/div>\n Kam? Ni veliko za razmi\u0161ljati. <\/span>Se ustavi\u0161, pretegne\u0161, zapre\u0161 o\u010di (samo za trenutek), vdihne\u0161 in re\u010de\u0161…uau. Potem pa pot pod noge. Kajti danes je ta res dolga, dan pa vsekakor prekratek. Mi smo avtodom prislonili ob zid pokopali\u0161\u010da v vasici Ga\u017eon (243 m). <\/span><\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pri ve\u010dnem po\u010ditku<\/p><\/div>\n Do majhnega parkiri\u0161\u010da, ravnine je komaj za avtodom ali dva, najbolj enostavno prisopihamo iz Kopra, na vrhu \u0160marskega klanca zavijemo desno in se peljemo \u0161e nekaj sto metrov naprej (N45.515288\u00a0 E13.700945<\/span>). Ko na levi zagledamo kraj ve\u010dnega po\u010ditka, parkirajmo tako, da nikogar ne motimo. <\/span>Ne precej bolj \u017eivih sosedov, ne tistih, ki sem ob tak\u0161ni ali druga\u010dni priliki spo\u0161tljivo prihajajo. <\/span><\/p>\n Ga\u017eon<\/p><\/div>\n Verjetno so tudi na\u0161e noge zjutraj \u0161e precej mrtve. Zato jih je treba razmigati in sprehod skozi vas mimo cerkvice Sv. Petra in Pavla bo ravno prav\u0161nji. \u017de nekaj metrov pod pokopali\u0161\u010dem, nasproti spomenika drugi noriji, bomo zagledali markacije. Jim zaupajmo, nas bodo vodile \u0161e lep \u010das in to \u010disto prav. <\/span><\/p>\n Diagonala<\/p><\/div>\n Ko smo \u017ee ogreti, pridemo \u010dez dober kilometer do to\u010dke, kjer bomo z avtodomom imeli precej ve\u010d prostora in tudi miru. Smo na razglednem gri\u010du, kjer so doma\u010dini na\u0161li dovolj ravnine za preganjanje doma\u010dih in gostujo\u010dih \u017eogobrcarjev (parkiri\u0161\u010de ob igri\u0161\u010du – N45.524710\u00a0E13.693819 ali \u0161e bolje malo naprej na desni strani ceste ob po\u010divali\u0161\u010du s pojasnilno tablo – N45.525615\u00a0 E13.692612). <\/span><\/span><\/p>\n Vinogradi nad Izolo<\/p><\/div>\n Hodimo po ozki asfaltni cesti, na vseh kri\u017ei\u0161\u010dih in odcepih so dobro vidne markacije, le o\u010di moramo imeti odprte in ne bomo za\u0161li. Ko vas Baredi pustimo za seboj, nas \u010daka dober kilometer makadamske ceste. Pa ni prav prometna, tako da se nam tudi pod nos ne bo preve\u010d kadilo. <\/span><\/span><\/p>\n Ko pogled zaplava...<\/p><\/div>\n Pod klancem, ki pripelje v vas \u0160ared, zavijemo desno in uberemo smer proti Izoli. Previdno pre\u010dkamo glavno cesto in se med vinogradi in oljkami spu\u0161\u010damo vse, dokler markacije ne usmerijo na traso Parancane, nekdanje \u017eeleznice Trst \u2013 Pore\u010d, tik za predorom \u0160alet. <\/span><\/span><\/p>\n \u010ce kdo ne zmore...<\/p><\/div>\n Nikamor se nam ne mudi, zato se sprehodimo skozenj, \u017ee takoj na drugi strani se nam bo odprl pogled na Izolo. Lahko bomo celo ugotovili, \u010de je kak\u0161en znanec v Simonovem zalivu, vsem znano parkiri\u0161\u010de je dobro vidno. <\/span><\/span><\/p>\n Sre\u010danje<\/p><\/div>\n Potem pa se spet vrnemo do markacij, jim sledimo mimo pokritega po\u010divali\u0161\u010da in ravno, ko ugotavljamo, ali bi teh nekaj zadnjih minut do Strunjana prehodili po trasi biv\u0161e \u017eeleznice ali pa se spustili med vinograde, pot zavije desno navzgor v breg. <\/span><\/span><\/p>\n Predor \u0160alet<\/p><\/div>\n Mimo cerkvice se vzpnemo do kri\u017ei\u0161\u010da pri Dobravi, previdno pre\u010dkamo cesto in se ob kampu Belvedere napotimo proti vr\u0161i\u010dku Ronek. Kot bi hodili po Toskani, je bila na\u0161a ugotovitev. Le, domoljubno seveda, vseeno malo lep\u0161e. Pot zavija desno in se po kolovozu nad klifom ogne najvi\u0161ji to\u010dki. <\/span><\/span><\/p>\n V breg bo treba...saj ni res...pa je!<\/p><\/div>\n Ko nas odlo\u017ei na cesti, ji sledimo le kratek \u010das, potem pa nas markacije nedvoumno usmerijo desno. Hodimo nad klifom, visoko nad zalivom Sv. Kri\u017ea ali bolj priljubljeno \u2013 Mese\u010devim zalivom. Nekaj previdnosti ni odve\u010d, na kar opozarja \u017ee tablica, da tu stopamo na lastno odgovornost. <\/span><\/span><\/p>\n Prebujenje<\/p><\/div>\n \u010ce imamo \u010dasa dovolj, se lahko spustimo po stezi tudi do morja. Mi ga glede na smele na\u010drte seveda nismo imeli za odmet, zato smo markacijam sledili do Strunjanskega kri\u017ea, od tam zavili levo navzdol do cerkve sv. Marije, si na hitro ogledali njeno notranjost, potem pa pozdravili strica Nikota. <\/span><\/span><\/p>\n Strunjanski kri\u017e<\/p><\/div>\n Se res \u017ee kar predolgo nismo videli. Pa tudi tokrat nismo imeli \u010dasa ve\u010d kot za kratek klepet. Se mu je mudilo, nam pa seveda tudi. Smeli na\u010drti za popoldanske pohode, so tako samo napeljali misel na ponovna snidenja. \u010cim prej in za ve\u010d \u010dasa. Vrnili smo se do kri\u017ea in markacijam sledili navzdol nad klifom. <\/span><\/span><\/p>\n Pri stricu Nikotu<\/p><\/div>\n Posamezne barke so kazale, da se tudi morje prebuja, huda burja preteklih dni pa je le \u0161e neprijeten spomin. Do zdravili\u0161\u010da v Strunjanu (komaj kak\u0161en meter nad morsko gladino), katerega v tem \u010dasu ravno obnavljajo, bomo iz izhodi\u0161\u010da hodili dobre tri ure. <\/span><\/span><\/p>\n Morje se prebuja<\/p><\/div>\n Mi smo si ukradli \u010das le za odtis \u0161tampiljke, potem pa smo prvemu cilju \u017ee mahali v slovo in se ob morski obali usmerili proti solinam. Da bi hodili po isti poti nazaj, nam ni pri\u0161lo na misel, raje bomo klobasali naokoli, dokler \u0161pila ne bo na svojem mestu. <\/span><\/span><\/p>\n Piran<\/p><\/div>\n Pre\u010dkamo kanal preko mostu, se usmerimo desno in ob mislih o nekdaj kar te\u017ekem solinarskem \u017eivljenju hodimo do ceste. Tu se lahko usmerimo desno in se nad Pacugom in skozi Fieso pod klifom podamo do Pirana. \u010ce pa so noge \u017ee vsaj malce utrujene, pot \u0161e dolga, predvsem pa \u017eelod\u010dki neusmiljeno priganjajo, bo bolje slediti levi nogi. <\/span><\/span><\/p>\n Soline<\/p><\/div>\n Za kampom zavijemo desno, slede\u010d tablam za kolesarsko pot in skozi podhod pod glavno cesto proti Portoro\u017eu spet pridemo na traso Parancane. Vzpnemo se do predora Lucan, sicer najdalj\u0161ega predora na celi njeni poti in se na drugi strani mimo Avditorija spustimo v Portoro\u017e (tri \u010detrt ure). <\/span><\/span><\/p>\n Ti\u010d<\/p><\/div>\n Mi smo si tam vzeli nekaj odmora za kosilo. Kalamari na \u017earu, odli\u010den kruh z olivami in pomfri smo, \u017ee po tradiciji, v ribji kantini Lelas Patricija poplaknili z refo\u0161kom, potem pa \u010dez cesto stopili do obale. Be\u017eno sre\u010danje s sodelavcem je bilo pravo presene\u010denje, imitacija karibskega raja, pa kve\u010djemu razlog za nasmeh. <\/span><\/span><\/p>\n Predor Lucan<\/p><\/div>\n Kako se bomo vrnili na izhodi\u0161\u010de, je seveda na\u0161a stvar. Sonce je bilo \u0161e visoko, nekaj po\u010ditka pa je dalo voljo za nadaljevanje. Pred koncem kanala Fazan zavijemo proti glavni cesti, jo pre\u010dkamo in gremo po Podvozni cesti do Liminjanske ceste. Zavijemo desno na slednjo in ji sledimo do industrijske cone s trgovskimi centri Tu\u0161 in Merkur. <\/span><\/span><\/p>\n Dober tek!<\/p><\/div>\n Sedaj bomo morali zdrobiti prvi manj\u0161i orientacijski oreh. Gremo nad centri in le nekaj deset metrov, preden cesta po kateri hodimo na kri\u017ei\u0161\u010du ostro zavije desno, zavijemo levo v breg. Smer naj nam bodo rastlinjaki nad nami. Po nekaj deset metrih vzpona, se proti rastlinjakom odcepi cesta levo. Sledimo ji. <\/span><\/span><\/p>\n Portoro\u017e<\/p><\/div>\n Vzpenjamo se po cesti navzgor, sledimo glavni cesti in se dr\u017eimo bolj desno. \u010ce bomo v dvomu, naj nas ne bo strah vpra\u0161ati, doma\u010dini so prijazni, kot je prijazen svet okoli njih. Smer so vasi Mala Seva, Malija in \u0160ared. Najhuj\u0161i vzpon se pred Malo Sevo kon\u010da, spet nas \u010daka bolj ali manj valovanje. <\/span><\/span><\/p>\n Ob morju proti kanalu Fazan<\/p><\/div>\n Na glavno cesto zavijemo desno, gremo skozi vas in naprej do vasi Malija (225 m). Resda bi se dalo dolino tudi presekati proti \u0160aredu, toda kdo bi iskal poti in steze, \u010de je cesta udobna, pa tudi hrbet po katerem hodimo je razgleden kot le kaj. V Maliji zavijemo levo, na glavni cesti gremo spet levo. <\/span><\/span><\/p>\n Nad industrijsko cono zavijemo proti Maliji<\/p><\/div>\n V vasi \u0160ared (252 m), pa je pred nami nov orientacijski vozli\u010dek. Pred prvimi hi\u0161ami zavijemo desno v vas. \u017de \u010dez nekaj deset metrov se desno ostro nazaj odcepi cesta proti vasi Cetore. Nekaj korakov naprej, pa bo pravi odcep. \u010ce ho\u010demo raziskovati. <\/span><\/span><\/p>\n Mala Seva in Malija<\/p><\/div>\n \u010ce ne, gremo naprej in na drugem odcepu desno mimo nogometnega igri\u0161\u010da, pri cerkvici sv. Jakoba levo in po klancu navzdol nazaj na makadamsko cesto, kjer bomo spet pri jutranjih markacijah za\u0161pilili klobaso. Te poti nazaj \u010dez vas Baredi je za pribli\u017eno dva kilometra ve\u010d. <\/span><\/span><\/p>\n Pot proti Mali Sevi<\/p><\/div>\n Pa da ne bo kdo mislil, da prva nima pomanjkljivosti. A o njih malo kasneje. Midva z Bojanom, sva \u017ee kmalu nad Lucijo potegnila naprej. Da punce ne bi za\u0161le, sva jim s konci opeke, najdenimi za cesto, risala pu\u0161\u010dice. Pa le do \u0160areda. Tam sva namignila naj po\u010dakajo, da prideva ponje. Jim ni bilo treba dvakrat re\u010di. Je bilo hoje za mlade noge dovolj. Za dva bikca pa \u0161e ne. <\/span><\/span><\/p>\n Oljke in sneg<\/p><\/div>\n V \u0160aredu sva na drugem odcepu (prvi zavije, kot je bilo \u017ee re\u010deno, proti vasi Cetore), zavila desno. Na robu vasi bi lahko zavila levo in pri\u0161la do prej omenjene cerkvice sv. Jakoba. Toda kaj, ko nisva vrabca, da bi si lahko privo\u0161\u010dila pogled iz zraka. Zato sva korak zastavila bolj desno. Pot se najprej malo spu\u0161\u010da, pa spet ravno toliko vzpne. <\/span><\/span><\/p>\n \u0160ared<\/p><\/div>\n Odcepom proti dolini in zaselku na levi ni za verjeti. Ko pa se malo za njim pot razcepi in se nakazuje spust, je potrebno zaviti levo na makadamsko cesto. Ta postaja vedno slab\u0161a, ko pridemo mimo samotne kmetije, postane vse skupaj razmajan kolovoz. Ta nas pripelje v dolino. \u017de ob spustu se razgledamo, tako da bo orientacija la\u017eja. <\/span><\/span><\/p>\n Zastor<\/p><\/div>\n Lepo se vidi cesta, ki od mejnega prehoda Dragonja pelje na preval pod vasjo \u0160marje, levo od njega je vas Ga\u017eon, pod njo pa vasica Serga\u0161i. V dolini zavijemo levo in uberemo eno izmed poti do Serga\u0161ev. Najbolje, da gremo na prvem razcepu, ob ve\u010dji stavbi, desno. <\/span><\/span><\/p>\n Kot da bi valovali...<\/p><\/div>\n Lahko sledimo poti desno v gozd ali pa, \u010de le ni preve\u010d blatno, korak usmerimo ob vinogradu in se po strmem kolovozu povzpnemo do prve hi\u0161e. Tu se za\u010dne betonska cesta, ki nas pelje proti centru vasi. Dr\u017eimo se levo in nad vasjo pridemo na ozko betonsko cesto, po kateri se vzpnemo do vasi Ga\u017eon. <\/span><\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>