![\"\u0160e](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/03\/img_7661.jpg\")
<\/a>\u0160e nasmejani<\/p><\/div>\n
\u0160e ve\u010d. Nasmejani obrazi prej ali slej skozi bele ov\u010dice zvabijo radovedno sonce. In ko vidi nas, se mu seveda mora obraz razlesti v nasmeh. Ne\u017eno pobo\u017ea bele grbine, jih posuje z diamanti in nari\u0161e sence, ki jih ne bi zmogel noben zemeljski slikar. \u0160e pome\u017eikne, potem pa ponovno potegne pod glavo belo pernato blazino in zadrema. <\/span><\/p>\n Sonce na pernati blazini<\/p><\/div>\n Pa ni\u010d zato. Mi se \u0161e vedno smejemo in korak nam je tako lahak. Spet smo v Sov\u010dah. Tisti nekdaj slovenski vasici, kjer si doma\u010dini, \u0161e bolj pa pri\u0161leki, jezik polomijo ob potuj\u010denem imenu \u2013 Seltschach. Avtodom pustimo na parkiri\u0161\u010du smu\u010di\u0161\u010da Tromeja – 3l\u00e4ndereck (N46.452162 E13.713633, 683m) in jo mahnemo desno od kro\u017eni\u010dka po teka\u0161ki progi. <\/span><\/p>\n Zavijemo za zgornjo teka\u0161ko progo...<\/p><\/div>\n Na kri\u017ei\u0161\u010du prog gremo naravnost, mimo kmetije navzgor. Krave so \u0161e v hlevu, \u0161ele ob povratku se jim bomo nasmejali. Po kraj\u0161em spustu preko mosti\u010da sko\u010dimo \u010dez potok in zavijemo nekaj metrov navzgor do gornje proge. Po njej gremo desno \u010dez travnike, vse dokler ne ugledamo velike skladovnice hlodov. <\/span><\/p>\n Travniki nad teka\u0161ko progo<\/p><\/div>\n Ti letos ozna\u010dujejo iztek sanka\u0161ke proge. Po njej stopamo do smernih tablic, tam pa zavijemo desno na povezovalno pot, ki je ozna\u010dena z rde\u010de-belo-rumenimi markacijami (do sem pol ure). Najprej gremo skozi gozd, po manj\u0161em grabnu, snega spomladi tu hitro zmanjka. <\/span><\/p>\n Pred grabnom<\/p><\/div>\n Zavijemo ob potoku levo in malo vi\u0161je pre\u010dimo Schauschakgraben (ja, jezik ponovno trpi, a kaj se more). Takoj za njim sledi pre\u010dka na strmem pobo\u010dju, pot je verjetno \u017ee poleti precej podrta, pozimi pa \u0161e preostanek zasuje sneg. Najbolj siten del celotnega vzpona. <\/span><\/p>\n Schauschakgraben<\/p><\/div>\n Na sre\u010do smo \u017ee po nekaj desetih metrih v la\u017ejem svetu, pri\u010dnemo se vzpenjati skozi gozd, \u010de pot ni shojena, je markacij dovolj. Le o\u010di moramo imeti odprte. Pa, saj je to \u017ee tako ali tako dobro. Ko pridemo do gozdne ceste, zavijemo desno in hodimo po njej vse do stika s potjo 603. <\/span><\/p>\n Cesta pripelje do poti 603<\/p><\/div>\n Spet bo treba levo, na za\u010detku dokaj strmo v gozd. Vzpenjamo se, slede\u010d markacijam, poti ni te\u017eko slediti. Je pa v\u010dasih prehod pod kak\u0161no podrto smreko kar malo adrenalinski. Za tistega, ki ravno leze spodaj. Za druge je njegova telovadba seveda bolj kot karkoli drugega \u2013 zabavna.<\/span><\/p>\n Son\u010dek<\/p><\/div>\n Ko pridemo iz gozda, se svet odpre, tablice pa nam poka\u017eejo pot. \u0160e vedno smo na poti 6(03), avstrijski ju\u017eni dolgi pohodni poti, ki te\u010de od Karnijskih alp, \u010dez Karavanke do Radkersburga (Radgone). \u010ce tu posveti \u0161e sonce, je prizor prav \u010daroben. <\/span><\/p>\n Dru\u0161\u010dina<\/p><\/div>\n Valovimo po visokih travnikih, sence drevesc ri\u0161ejo abstraktne vzorce po ble\u0161\u010de\u010di preprogi. Ko nad seboj opazimo ko\u010do, markacije zavijejo v gozd. \u010ce opazimo sledi, ki gredo po cesti naprej, jim lahko sledimo. Te nam bodo namre\u010d skoraj zagotovo pokazale, kdaj je potrebno zaviti nazaj (desno) na pot. <\/span><\/p>\n Telovadba<\/p><\/div>\n Mi jim nismo najbolj zaupali, zato smo skozi gozd sledili markacijam na vr\u0161i\u010dek Homi\u010d (1301 m) in se na drugi strani malce spustili na \u0161iroko sedlo. \u0160e nekaj vzpona in spet smo bili na cesti. Pa smo se je dotaknili le na ovinku, nadaljevali smo skozi gozd navzgor. <\/span><\/p>\n Valovanje<\/p><\/div>\n Smreke so se spet razprle in spustile son\u010dne \u017earke do nas, na valovih dolge jase, nam je nasproti privijugal znanec. Spomnil se je, da smo se sre\u010dali \u017ee pred tednom dni. Pomahali smo si in med tem, ko je on vijugal dalje, smo mi upali, da do vrha ni ve\u010d dale\u010d. Spet je bilo potrebnega nekaj vzpona skozi gozd. <\/span><\/p>\n Sence<\/p><\/div>\n Ko je Ajda zagledala, da se svet vi\u0161je odpre, jo je odneslo kot raketo. Mi smo le malo pod vrhom zavili \u0161e desno do nekdanje italijanske voja\u0161nice. Ko sem jo ob\u0161el, sem \u017ee opazil spomenik na na\u0161i strani meje. Kot bi mignil smo bili pri tromejniku (1510 m, slabe tri ure od izteka sanka\u0161ke proge). <\/span><\/p>\n Poti je ve\u010d, prava le ena...<\/p><\/div>\n Mraz je obliznil prste, ki so snemali pse in pritiskali na spro\u017eilec fotoaparata. Sonce \u0161e nima tiste prave pomladanske mo\u010di. \u0160e en pogled v dolino, potem pa sta Ajda in Andrej odvijugala po smu\u010di\u0161\u010du. S Petrom in \u017danom pa smo se spustili v smeri prihoda. <\/span><\/p>\n Prihod na vrh<\/p><\/div>\n Iskanje prehodov med smrekicami je bilo \u0161e najbolj podobno rodeu. Ko smo pri\u0161li do ovinka na gozdni poti, smo opazili, da je na\u0161 avstrijski znanec odpeljal navzdol v smeri prihoda. Nas ni prepri\u010dal. Raje smo sledili cesti desno, pri\u0161li do smu\u010di\u0161\u010da Stole, ga pre\u010dili in se v dolino spu\u0161\u010dali po sanka\u0161ki progi. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>