![\"Prvi\u010d\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/03\/imgp1147.jpg\")
<\/a>Prvi\u010d<\/p><\/div>\n
Izbran je bil lahek cilj. Ravno pravi za prvi\u010d. A kaj, ko se tako hitro kaj zaplete. Ne usodno. Bolj tako, da se kaj nau\u010di\u0161 in da ni dolg\u010das. Tudi midva z Ajdo sva pot proti Pe\u010di za\u010dinila. Nad kro\u017eni\u010dkom, otro\u0161ko \u017ei\u010dnico nad Sov\u010dami, sva se podala desno po kolovozu v gozd. <\/span><\/p>\n Sov\u010de (Seltschach)<\/p><\/div>\n Nisva bila prva, sled je kazala na predhodnike. \u017de po nekaj minutah pa sva ugotovila, da so bili obeti prazni, pot se je kon\u010dala, sled pa zavila malo po svoje. To ne bo za naju. V najino smer je mo\u017enost nadaljevanja medlo nakazovala nekak\u0161na steza, greva torej po njej. <\/span><\/p>\n Dobra\u010d<\/p><\/div>\n Menjale so se stezice, kolovozi, vlake, celo \u010dez dva grabna je bilo potrebno. Ni\u010d prete\u017ekega, ni\u010d nevarnega. A ravno prav\u0161nje za uk. Tako se stopi, odpne okovje, potegne smu\u010dino, ponovno vstane. In prepla\u0161i srno. Na poseki, posajeni z mladimi smre\u010dicami, sva imela raziskovanja dovolj. <\/span><\/p>\n Goljufiva sled<\/p><\/div>\n Spustila sva se navzdol in \u010dez nekaj deset metrov pri\u0161la do izteka sanka\u0161ke proge. Do te to\u010dke nad vasjo Sov\u010de pridemo la\u017eje, \u010de sledimo teka\u0161ki progi. Avtodom pustimo na parkiri\u0161\u010du smu\u010di\u0161\u010da Tromeja – 3l\u00e4ndereck (N46.452162 E13.713633, 683m) in jo mahnemo desno od kro\u017eni\u010dka. <\/span><\/p>\n Raziskovanje<\/p><\/div>\n Gornji krak (levi) teka\u0161ke proge pelje mimo vi\u0161je omenjenega izhodi\u0161\u010da, spodnji pa zahteva nekaj pozornosti, da pravo\u010dasno zavijemo navzgor. Najbolje, da na robu gozda, nekaj minut od parkiri\u0161\u010da, zavijemo levo na gornjo progo in gremo po njej desno do izteka sanka\u0161ke proge. <\/span><\/p>\n Ob izteku sanka\u0161ke proge<\/p><\/div>\n Po teka\u0161ki progi bomo hodili dobre pol ure, \u010de pa se gremo raziskovalce, se \u010das hitro raztegne. Kot \u010digumi. Da smo prav, sprva da vedeti tabla za prepoved vo\u017enje, na drugi strani poti pa prepoved nabiranja gob. Tak\u0161nih sku\u0161njav tokrat nedvomno ni, gremo torej dalje. <\/span><\/p>\n Pozimi tudi sku\u0161njav ni...<\/p><\/div>\n Malo vi\u0161je so tablice, ki ozna\u010dujejo smeri planinskih poti, 692 bo prava. Dve uri in \u010detrt je zapisano do tromeje (Dreil\u00e4ndereck). Po robu sanka\u0161ke proge je potrebno hoditi previdno. Pa ponavadi kak\u0161ne pretirane gne\u010de ni, pa tudi ju\u017een sneg povzro\u010di kve\u010djemu negodovanje sanka\u010dev zaradi po\u010dasne vo\u017enje. <\/span><\/p>\n Sanka\u0161ka proga<\/p><\/div>\n Po progi ne hodimo dolgo. Ko markacije ka\u017eejo, da letna pot zavije levo, ji sledimo. Hoja po kolovozu ni posebej te\u017eavna, toda le, dokler ga ne zmanjka. To\u010dno tako. Pred globokim grabnom jo je konec. Na sre\u010do je cesta s progo le nekaj vi\u0161je. Prehod je malo siten, a gre. <\/span><\/p>\n Prvi odcep<\/p><\/div>\n Spet hodimo po sanka\u0161ki progi, vse dokler markacije ne gredo malo po svoje. Zakaj pa ne? Veliko bolj prvinsko, kot po poteptani progi, je hoditi po gozdu. Pti\u010dje petje daje vedeti, da se pomlad \u017ee po\u010dasi prebuja. Spet pridemo na progo in jo \u010dez nekaj minut na levi zapustimo. <\/span><\/p>\n Slede\u010d markacijam<\/p><\/div>\n Kva\u010dkanje skozi gozd je lahko sitno, \u010de so sledi predhodnikov poledenele. Toda kon\u010dno je tudi to le del u\u010denja. Zato pa so starej\u0161i in bolj izku\u0161eni. Da prena\u0161ajo svoje izku\u0161nje na mlaj\u0161e. In jim seveda kljub utrujenosti pomagajo premostiti vsa zahtevna mesta. <\/span><\/p>\n Samotna pot<\/p><\/div>\n Spet pridemo na sanka\u0161ko progo (presneto, ponavlja se kot mehi\u0161ka limonada) in ji mimo vle\u010dnice Stole in proge ob njej sledimo do velikega travnika na desni strani. Od tu gremo lahko naprej po sanka\u0161ki progi do roba smu\u010di\u0161\u010da. Tam zavijemo desno in jo mahnemo proti vrhu. <\/span><\/p>\n Le ptice nama delajo dru\u017ebo<\/p><\/div>\n Lahko pa zavijemo navzgor po travniku, najbolje bolj na desni strani, mimo ko\u010de. Vsekakor pridemo do roba smu\u010di\u0161\u010da, od koder do vrha Pe\u010di (1508 m) ni ve\u010d dale\u010d. Smerokaz sta nam visoka oddajnika, kmalu pa tudi eden od mejnikov, ki ka\u017ee na prijateljstvo med tremi narodi. <\/span><\/p>\n Na drugem bregu je smu\u010di\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Hoje od izteka sanka\u0161ke proge je za kak\u0161ni dve uri, midva sva seveda potrebovala nekaj ve\u010d. Saj kon\u010dno, zakaj pa bi hitela? \u010ce si s tistimi, ki jih ima\u0161 najraje, \u010das tako ali tako ni pomemben. Na vrhu se seveda spla\u010da malo posedeti in pogledati naokoli. Se vidi kar v tri dr\u017eave in to ve\u010d kot odli\u010dno. <\/span><\/p>\n Po travniku mimo ko\u010de <\/p><\/div>\n Kje je kaj, bomo vedeli, vpra\u0161ali ali pogledali v zemljevid. \u010ce smo bolj razigrani, v nogah pa je \u0161e dovolj mo\u010di, lahko tudi te\u010demo okoli (tro)mejnega kamna in tako v nekaj sekundah prestopimo kar tri meje. Ko pa se utrip umiri, bo potrebno smu\u010di razmigati po pobo\u010dju navzdol. <\/span><\/p>\n Zadnji metri pod smu\u010di\u0161\u010dem<\/p><\/div>\n Lahko uvijamo v smeri prihoda. Ali gremo pa\u010d po smu\u010di\u0161\u010du. Ta mo\u017enost je bila tokrat, seveda bolj\u0161a. Kaj bi utrujene noge, na dalj\u0161ih smu\u010deh kot obi\u010dajno, mu\u010dil s spustom po ozki sanka\u0161ki progi, skozi gozd in potem \u0161e po teka\u0161ki progi. Spustiti se je potrebno po progi v smeri Drail\u00e4nderhutte. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>