![\"No\u010d](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/01\/imgp0931.jpg\")
<\/a>No\u010d ima svojo mo\u010d<\/p><\/div>\n
Samo za trenutek. Kot da bi ga ne \u017eelel predolgo vznemirjati. Pa ga dru\u017eba ni\u010d ne moti. In tudi golote se ni\u010d ne sramuje. \u0160e manj jo skriva. Ko stojimo pri tisti lu\u017eici, ki se ji re\u010de Plan\u0161arsko jezero, in se ozremo proti Ravenski Ko\u010dni, ga bomo zagledali. Ne moremo, da ne bi. Ga pa res ob\u010dasno kot srame\u017eljivo dekle skrijejo obla\u010dki. Torej golota? Seveda! <\/span><\/p>\n Pot in \u010darobna lu\u010dka<\/p><\/div>\n \u010ce smo z avtodomom, parkiramo prav pri Plan\u0161arskem jezeru (897 m; N46.404058 E14.516230). Tam je prostora na\u010deloma zadosti. A vseeno se postavimo tako, da drugim ne bomo v napoto in nadlego. Iz parkiri\u0161\u010da za gosti\u0161\u010dem krenemo ob jezeru in naprej proti Ravenski Ko\u010dni. Po cesti ali kar teka\u0161ki progi. <\/span><\/p>\n Golota se jutranje srame\u017eljivo skriva<\/p><\/div>\n Ko zavijeta levo in se za\u010dneta vzpenjati, je na levi strani ceste nekaj pokon\u010dnih dreves in \u0161trcelj hrasta. Te\u017eko jih bomo zgre\u0161ili, so pa odli\u010den ka\u017eipot. Tu zavijemo iz ceste desno v gozd. \u017de spomladi bo to kolovoz, sedaj ga pokriva sne\u017ena odeja. Pa pravi smeri vseeno ni te\u017eko slediti. <\/span><\/p>\n Prihod na Jenkovo planino<\/p><\/div>\n Ko pridemo na velik travnik pod kmetijo Ancelj (967 m; N46.394565 E14.528069), se dr\u017eimo sledi predhodnikov. \u010ce jih ni, gremo po travniku ob gozdu, dokler ne pridemo do ceste, ki pelje do spodnje postaje tovornih \u017ei\u010dnic na Ledine in \u010ce\u0161ko ko\u010do. Do sem \u0161e hitreje pridemo od omenjene kmetije. <\/span><\/p>\n Na\u0161a golota<\/p><\/div>\n Vendar, pozor! Cesta do kmetije je ozka, zadnji klanec dokaj strm, predvsem pa je te\u017eava s parkiranjem. \u010ce bomo rinili do sem z avtodomom, se \u017ee prej pri gospodarju pozanimajmo, \u010de bo na dvori\u0161\u010du zadosti prostora za parkiranje. Drugje pa\u010d ne bo \u0161lo, pa tudi naprej se v zimskih mesecih ne da. <\/span><\/p>\n Megleno morje<\/p><\/div>\n Omenjena cesta gre po koncu travnika \u010dez grapo, zavije desno in se vzpne. Ko se svet spet uravna, gremo levo, slede\u010d markacijam za na\u0161 cilj. Pot se vzpenja skozi gozd, pre\u010di kolovoz in spet izgine v gozdu. Ko znova pridemo do (drugega) kolovoza, smo na poseki. Do sem pridemo lahko tudi po (skoraj obvezni) smeri spusta. <\/span><\/p>\n Stari<\/p><\/div>\n Pri tablicah na cesti proti \u017ei\u010dnicam gremo \u0161e kak\u0161no minuto naravnost do manj\u0161ega travnika. Tam moramo na levi najti izrazit graben, ki te\u010de le malo levo od ostankov velikega plazu izpred nekaj let. Graben nas pripelje na kolovoz, kateremu levo sledimo do poseke in priklju\u010dka markirane poti. <\/span><\/p>\n Sonce je obliznilo Stor\u017ei\u010d in Triglav<\/p><\/div>\n No, ja. Poseka. Vsaj pred nekaj leti je bila. Danes je pobo\u010dje \u017ee krepko pora\u0161\u010deno. Do golote bo tako treba \u0161e malo naprej. Kolovozu sledimo naprej v smeri Jenkove planine. Ko zavije desno, gremo lahko naravnost in sledimo markacijam. <\/span><\/p>\n Grintavec, Dol\u0161ka \u0161krbina in Jezerska Ko\u010dna<\/p><\/div>\n Lahko pa se mu pustimo zapeljati \u0161e nekaj deset metrov do travnika z manj\u0161o li\u010dno brunarico. <\/span>Tu moramo zaviti levo in pre\u010diti pobo\u010dja proti planini. \u010ce smo prvi\u010d in ni nobenih sledi, pazimo, da ne rinemo previsoko, tja pod Babe. Ime je primerno, golote bo tudi zadosti, samo pozimi si bomo na njej polomili zobe. Zatorej le po pameti. Jenkova planina<\/p><\/div>\n Jenkovo planino pre\u010dimo levo, v smeri na\u0161ega cilja. <\/span>Ko pridemo do gozda, se dr\u017eimo desno in sledimo nekak\u0161nemu useku med drevjem, dokler se svet na desno ne odpre. Pre\u010dimo, dokler ne pridemo na travnike. Po njih se vzpenjamo navzgor, dokler ne pridemo do grebena. Vrh je levo. Male roke<\/p><\/div>\n \u010ceprav nas pogled na oddaljeno \u0161pi\u010dko preseneti, ugotovimo, da ni tako dale\u010d (1788 m; od Anceljna dve uri in pol, od parkiri\u0161\u010da pri jezeru kak\u0161nih \u010detrt ure ve\u010d). <\/span>Na vrhu nas golota ne bo tako prevzela, kot predvsem megleno morje nad katero se dviga, pa bolj ali manj strme \u0161pi\u010dke vse naokoli. Travniki pod vrhom<\/p><\/div>\n Bo treba priti poleti, ko se lahko ule\u017ee\u0161 v toplo poletno travo in ure u\u017eiva\u0161 pripet visoko pod nebo. Tokrat vetri\u010d zmrazi. Bo treba migati. <\/span>Spust poteka po smeri pristopa, tu ni kaj govoriti. Torej po travnikih, levo skozi usek in na planino, po najbolj\u0161ih prehodih do poseke. <\/span><\/p>\n Goli vrh<\/p><\/div>\n Potem po kolovozu do grabna in po njem do ceste proti \u017ei\u010dnicam. Ni\u010d posebno zapletenega (do Anceljna tri\u010detrt ure, do jezera \u0161e \u010detrt ure ve\u010d). Razmere pa? V\u010dasih bolj\u0161e, v\u010dasih slab\u0161e. Da le ne \u0161kripa preve\u010d pod smu\u010dmi, saj ni, da bi \u010dlovek motil gozdni mir. <\/span>In se na koncu smuka prestra\u0161eno oziral, ali je od mase sploh kaj ostalo. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a>