![\"Ura](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/01\/img_7548.jpg\")
<\/a>Ura je rana<\/p><\/div>\n
Zavoji po nedotaknjeni belini imajo kljub temu poseben \u010dar, zatorej je treba zjutraj pohiteti. Toda skrb je kmalu tu. Toliko novega snega, nevarnost sne\u017enih plazov je pove\u010dana. Izbira mora biti tak\u0161na, da tudi ob nekaj deset centimetrih nove sne\u017ene odeje, nevarnosti (skoraj) ni. \u017deniklovec (Veliki Javornik) bo <\/span>kar prav\u0161nji. <\/span><\/p>\n Poseka pod planino<\/p><\/div>\n Peljemo se do Tr\u017ei\u010da, zavijemo za Lom in naprej vozimo proti vasem Grahov\u0161e in Slaparska vas (818 m). Za slednjo se asfalt kon\u010da. Torej vemo, kako in kaj. Parkiri\u0161\u010d je nekaj, morebiti bomo ustrezno mesto na\u0161li \u017ee v Grahov\u0161ah, pod kamnolomom (N46.366418 E14.351759), tam so ve\u010dkrat parkirani osebni avtomobili. <\/span><\/p>\n Planina Javornik<\/p><\/div>\n Lahko pa imamo bolj terenske ambicije. Ali pa smo tokrat z osebnim avtomobilom. \u010ce je tako, se na koncu vasi levo odcepi na\u0161a pot. Naravnost bi pri\u0161li do Doma pod Stor\u017ei\u010dem. Lesen kozolec s smerokazi, razjasni vse dvome. <\/span>Cesta se vzpenja \u010dez travnike, strmina se \u0161e malo pove\u010da, ko zapeljemo v gozd. <\/span><\/p>\n Bajte rastejo kot gobe po de\u017eju<\/p><\/div>\n Ko bolj odlo\u010dno zavije desno, nas \u010daka \u0161e zadnji klanec in \u017ee se peljemo mimo kmetije Gabrc na na\u0161i desni. Pa ne pridemo dale\u010d. Le malo vi\u0161je je namre\u010d zapornica. Mimo se ne da, spodaj tudi ne, \u010deznjo bomo s \u0161tirimi gumami pod pazduho te\u017eko sko\u010dili. Torej bo potrebno pobrskati po \u017eepih, zapornico namre\u010d odpira kovanec za en evro. To\u010dneje dva. Zapornica se namre\u010d tudi dol grede odpira samo s tem \u010dude\u017enim kosom kovine. <\/span><\/p>\n Vzpon proti vrhu<\/p><\/div>\n Do kam se bomo peljali naprej, je sedaj odvisno povsem od nas. Lahko avtomobil pustimo takoj za zapornico, \u010de gremo nekaj sto metrov dalje, kjer je na desni parkiri\u0161\u010de bo \u017ee bolje, saj se cesta od tam (polo\u017eno, a vendarle) vzpenja. Ko \u010dez pribli\u017eno dva kilometra zavije levo, peljemo \u0161e dobrih sto metrov in smo v Gaber\u010devem Rovtu (N46.372381 E14.391292; 1288 m). Tu se ponavadi da desno parkirati. <\/span><\/p>\n Padli<\/p><\/div>\n Riniti naprej do sedla Dol nima smisla, saj bo potem smuke bolj malo. Razen, \u010de imamo veselje in se na vrh vzpnemo ve\u010dkrat. Vr\u0161no pobo\u010dje je pa\u010d najlep\u0161e za smuko. V Rovtu gremo navzgor do mesta, kjer cesta zavije levo. Tam jo mahnemo naravnost. Tokrat je bilo splu\u017eeno samo parkiri\u0161\u010de ovinek vi\u0161je. Je bilo torej treba s smu\u010dmi malo nazaj.<\/span><\/p>\n Kontra<\/p><\/div>\n Pa ni\u010d zato. Steza je speljana po gozdu, te\u017eko bomo naleteli, da ne bi bila shojena. \u010ce pa \u017ee, nam bodo markacije v pomo\u010d. Pot po nekaj minutah zavije desno in nekaj vi\u0161je levo. Ko pridemo do oblega grabna, lahko \u017ee i\u0161\u010demo pre\u010dko proti desni. Prisopihamo na poseko, zavijemo ostro desno in ji sledimo. <\/span><\/p>\n Ja kaj pa je to?<\/p><\/div>\n Vzpenjamo se preko planine Javornik (1535 m), kjer, kot smo ugotavljali, hi\u0161e rastejo kot gobe po de\u017eju. Cilj je sedaj prav pred nami. Dobro ga vidimo, \u010de seveda ni preve\u010d megleno in ne vidimo\u2026ni\u010d. Celo potem, bi z nekaj smisla ne smeli imeti te\u017eav z iskanjem prave smeri. <\/span><\/p>\n A je kdo not padu?<\/p><\/div>\n \u0160iroko travnato pobo\u010dje je dovolj dober ka\u017eipot in pripelje prav na vrh (1715 m, ena ura). \u010ce megle ni, imamo tam kaj za videti. Na levi je Ko\u0161uta, pred nami Grintavci s Ko\u0161uto in na desni Stor\u017ei\u010d. \u010ce se obrnemo, pogled zaplava preko planine Javornik v daljavo, proti Julijskim Alpam s Triglavom na sredini. <\/span><\/p>\n Na vrhu<\/p><\/div>\n Oddihamo se, potem pa navzdol. Toda\u2026kam? Vsekakor se je potrebno spustiti do planine. Najla\u017eje bo, \u010de jo pre\u010dimo in se po poseki spustimo do Dola. Vzpnemo se po cesti kak\u0161nih sto metrov, mimo ko\u010de na levi, in se po cesti spustimo proti izhodi\u0161\u010du. \u010ce je snega dovolj, bo tudi spust po cesti zanimiv, druga\u010de pa zna pod smu\u010dmi \u0161kripati. <\/span><\/p>\n Megleno pobo\u010dje<\/p><\/div>\n Mi smo \u0161li tokrat po malo bolj strmi varianti. Nad planino smo zavili levo, pre\u010dili cesto, ki pelje proti Javorni\u0161kemu prevalu in se po kak\u0161nih sto metrih usmerili levo v gozd. Potrebno je zlesti \u010dez \u017ei\u010dnato ograjo in se mimo podrtega drevesa spustiti naravnost navzdol. <\/span><\/p>\n Prvi zavoji v pr\u0161i\u010du<\/p><\/div>\n Med drevjem veliko mo\u017enosti za zavijanje ni, iskati je torej treba najbolj smu\u010dljivo mo\u017enost. Ko se na desni poka\u017ee odprti svet, bomo seveda zavili tja. In \u010disto prav bo. Odprto pobo\u010dje je posajeno z mladimi smrekicami, zato bo \u0161lo najbolj brez te\u017eav \u010disto na desni strani. <\/span><\/p>\n Ograja prekine smu\u010dino<\/p><\/div>\n Pod pobo\u010djem gremo skozi odprtino v leseni ograji in na \u0161irokem travniku desno, dokler ne pridemo do ceste (dvajset minut iz vrha). Od tam pa tja, kjer nas \u010daka \u0161tirikolesnik. \u010ceprav nas je avto tokrat \u010dakal vi\u0161je, sva si z Uro\u0161em, ob Borutovem blagohotnem soglasju, dovolila oddri\u010dati po cesti proti zapornici. <\/span><\/p>\n Pocukrani stra\u017earji<\/p><\/div>\n Ko se cesta zravna, bodimo pozorni na rde\u010do tablico na levi strani. \u010ce nas dom \u010daka v Slaparski vasi, zavijemo navzdol in i\u0161\u010demo najbolj\u0161e prehode po travnikih. Ko se ti zaprejo, pa i\u0161\u010demo kolovoz, ki desno pripelje na travnike nad vasjo. Nekaj smisla za orientacijo je \u017ee potrebnega, tudi smeri predhodnikov ne \u0161kodijo. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>