![\"Ujeto](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/01\/img_7454.jpg\")
<\/a>Ujeto sonce<\/p><\/div>\n
\u010ce smo dovolj odprti za lepoto, jo znamo najti tudi v meglicah, ki se vle\u010dejo skozi gozd, de\u017eju, ki nam spolzi po laseh in blatnem odtisu, ki smo ga naredili na razmo\u010denih tleh. Le ven je treba, tja pod gole veje kro\u0161nje mogo\u010dne lipe, na preprogo razmo\u010denega gnijo\u010dega listja, love\u010d blede son\u010dne \u017earke. Izhodi\u0161\u010de naj bo tokrat La\u0161ko (229 m). <\/span><\/p>\n Markacije se za\u010dno ob gasilskem domu <\/p><\/div>\n Nih\u010de nas ne bo preganjal ob zelen\u010dku na parkiri\u0161\u010du pri termah (<\/span>N 46.1579177 E 15.2319747). Korak zastavimo po parkiri\u0161\u010du do prehoda za pe\u0161ce, pre\u010dkamo glavno cesto in po plo\u010dniku ob njej hodimo v smeri Celja. Pred potokom Re\u010dica podhodimo \u017eelezni\u0161ko progo, po nekaj deset metrih pa vodo pre\u010dkamo preko mosti\u010da. <\/span><\/p>\n Pot nad La\u0161kim<\/p><\/div>\n Gremo levo in ko pridemo do glavne ceste, na desni zagledamo gasilski dom. Takoj za njim ugledamo prve markacije, ki ka\u017eejo smer \u0160mohor in verno jim sledimo. Ni\u010d si ne pomi\u0161ljajmo, tudi ko se nam zdi, da nas tablica ho\u010de zapeljati k eni od hi\u0161. Pot pelje mimo nje. <\/span><\/p>\n Mali\u010d se skriva v meglicah<\/p><\/div>\n Iz vasi se izvijemo na travnik, pot kraj\u0161i \u010das pelje skozi gozd, potem pa nas kolovoz odlo\u017ei na asfaltni cesti. Pa ne topotamo po njej prav dolgo. Mimo manj\u0161e kmetije, kjer si pod napu\u0161\u010dem lahko najdemo zaveti\u0161\u010de pred nenapovedanim nalivom, spet zavijemo v gozd. \u0160e eno uro, obeta tablica. <\/span><\/p>\n Vedrenje<\/p><\/div>\n Kolovratimo naprej, gremo mimo naslednje kmetije in za njo izginemo v samoto zimskega gozda. Markacij je dovolj, kri\u017ei\u0161\u010d pa ne, tako da tudi zaiti ne moremo. Ko nas pot spet odlo\u017ei na asfaltni cesti, jo kmalu na desni strani zapustimo. Sedaj pa malo previdneje. <\/span><\/p>\n Odli\u010dna dru\u017eba...<\/p><\/div>\n Ko po razhojenem svetu pridemo do izrazite skale na levi strani, na njej opazimo zabrisan napis Mali\u010d in pu\u0161\u010dico, ki napotuje desno. Takoj za skalo vidimo, kam bo treba. Ozka stezica te\u010de po strmem pobo\u010dju in nas odlo\u017ei na grebenu. \u010ce ho\u010demo na Mali\u010d, bi potrebno zaviti desno. Imamo pa dve mo\u017enosti. <\/span><\/p>\n Odcep poti proti Mali\u010du<\/p><\/div>\n Lahko gremo po stezici, ki valovi gor in dol in je mestoma tudi malo izpostavljena. Pobo\u010dja na desni so strma. \u010ce nam ne di\u0161i preve\u010d, gremo lahko tudi po makadamski cesti. Ali pa si za vzpon izberemo stezo, za povratek pa cesto. Mi smo \u017ee naredili tako. <\/span><\/p>\n Obris<\/p><\/div>\n Gremo mimo razglednega vzleti\u0161\u010da za jadralne padalce z \u017ealostnim obele\u017ejem in veliko tablo z napisom Mali\u010d. Pa to \u0161e ni vrh. Od tu najbolje, da sledimo stezi, ki nas po grebenu v nekaj minutah pripelje do oddajnika na vrhu Mali\u010da (936 m, dve uri in pol hoje). Tam sta tudi klopca in miza, \u010de so noge trudne in \u017eelodec kruli. <\/span><\/p>\n Grebenska pot<\/p><\/div>\n Malo naprej od oddajnika je dovolj prostora celo za igro, \u010de imamo \u010das in otroci voljo. Vpisna knjiga je bolj zaradi varnosti kot na\u0161e hvale, zato se le vpi\u0161imo. Potem pa navzdol. Kot re\u010deno, smo \u0161li po stezici do vzleti\u0161\u010da, od tam naprej pa po cesti. Je korak bolj zanesljiv, pa tudi pogovor nekako la\u017eje ste\u010de. <\/span><\/p>\n Mali\u010d<\/p><\/div>\n Ko pribremzamo do mesta, kjer smo pri\u0161li na greben, pot nadaljujemo naravnost. Lahko \u0161e naprej po cesti ali pa se prepustimo stezici, ki te\u010de skozi gozd. Tudi tu bosta obe mo\u017enosti dobre in prideta prav. Cesta se spusti na asfaltno, nekaj deset metrov vi\u0161je pa jo, tik pod ko\u010do na \u0160mohorju, zapustimo in se vzpnemo do planinske postojanke (781 m, pol ure iz Mali\u010da). <\/span><\/p>\n Vzleti\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Pred njo so igrala, zato bo pravo mesto za po\u010ditek. Mi pa si lahko privo\u0161\u010dimo\u2026karkoli \u017eelimo. Le \u010daj je bolj\u2026voden. Pa tudi doma\u010de arcnije, namenjene njegovemu sladkanju, prej preverimo. Kajti skisane substance njegovega okusa \u010disto ni\u010d ne popravijo. Preverjeno. Gremo nazaj? Zakaj le! <\/span><\/p>\n Ko\u010da na \u0160mohorju<\/p><\/div>\n Komaj \u0161tiristo metrov naprej se nam obetajo lipe, drevesa leta 2008. Torej nekak\u0161ne misice. Seveda gre za lepoto v drevesnem smislu. Zato nikar ne mislimo, da bomo tam ob cerkvi sv. Mohorja (787 m, dobrih pet minut) ugledali vitka drevesa, polna mladosti. Gre za prave starine, katerim je \u010das odtisnil pe\u010dat, jih razklal in razbrazdal. <\/span><\/p>\n Vremena se jasnijo<\/p><\/div>\n \u010cloveku dajo misliti\u2026 In kako do teh posebne\u017eev? Od ko\u010de jo mahnemo \u010dez travnik, zavijemo na makadamsko pot in po nekaj deset metrih zagledamo cerkev. Do nje bomo pa potem \u017ee znali priti. Nazaj tudi ne bo te\u017eko. Vrnemo se do ko\u010de, razlogov za postanek ni ve\u010d. <\/span><\/p>\n Sv. Mohor in lipe<\/p><\/div>\n Ko pridemo do asfaltne ceste, lahko topotamo po njej, dokler se levo ne priklju\u010di in kmalu spet odcepi \u017ee znana steza. Ali pa zavijemo po znani makadamski poti in sledimo stezi za La\u0161ko. Kakor komu drago, od ko\u010de bomo do na\u0161ega doma potrebovali dobro uro. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>