![\"Po\u010divali\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/12\/img_7270.jpg\")
<\/a>Po\u010divali\u0161\u010de v Veroni<\/p><\/div>\n
Avtocesta je bila dolgo\u010dasna, punci sta zaspali. Parkirali smo pri Tu\u0161u in kmalu sva tudi midva z Majo utonila v spanec.<\/p>\n
<\/span><\/strong><\/p>\n VERONA \u2013 26.12.2009<\/span><\/strong> \u2013 <\/span>Jutro nas je ujelo na avtocesti. Nato\u010dil sem gorivo in \u017ee smo kri\u017earili po Italiji proti Veroni. Punci sta malo zehali, potem pa jima je Maja le dovolila pogledati risanko.<\/p>\n Delfin\u010dki<\/p><\/div>\n Winxice so piskale in cvilile skoraj do centra Verone. Tam smo v prepletu cest malo za\u0161li, pa s pomo\u010djo navigacije po stranskih ulicah skoraj brez zamude uspe\u0161no pripeljali do po\u010divali\u0161\u010da za avtodome (Via Gianattilio Dalla Bona, N45.434425 E10.977882, tri evre samo oskrba, pet evrov \u0161tiri ure in deset evrov 24 ur z vklju\u010deno oskrbo)<\/span>.<\/p>\n Piazza Bra<\/p><\/div>\n Parkirali smo na prosto mesto, zagrabili fotoaparate in kamero (hm…) in \u017ee iskali najbolj\u0161o pot proti Areni. Ko smo pri\u0161li mimo Porta Palio, nekdanjih vrat v mestnem obzidju, bi \u0161el jaz naravnost, Maja pa desno. Seveda se je desna mo\u017enost izkazala za ovinek, a kaj bi te\u010dnaril.<\/p>\n Zvezda<\/p><\/div>\n Smo \u0161li pa\u010d bolj za nosom in upali, da je smer prava. V parku Pradaval so bronasti delfin\u010dki skakali po fontani, ob korzu Porta Nuova pa je stal McDonalds. Takoj je bilo jasno, da se bomo v to veronsko znamenitost danes \u0161e vrnili.<\/p>\n Ugrabitev...<\/p><\/div>\n Lapidarij Maffeiano smo si ogledali le iz vhoda, bolj se nam je mudilo na trg Bra, na katerem stoji Arena. Pred njo sta dva voj\u0161\u010daka, ki sta z nekak\u0161nim \u010dasovnim strojem priletela iz \u010dasov okoli Kristusa, planila na nas in ugrabila punci. Na sre\u010do sta se le malo repen\u010dila, potem pa \u017ee iztegovala roko, kot da prosita za vbogajme.<\/p>\n Il lungo Liston<\/p><\/div>\n Rimski amfiteater iz prvega stoletja na\u0161ega \u0161tetja je neko\u010d lahko sprejel 20.000 ljudi. To rahlo megleno soboto, nas je bilo v njem morebiti sto in prav res se je zdel prazen. Obhodili smo ga po gornjem robu in pod seboj opazovali trg, pisane hi\u0161e ob njem ter drsalce, ki so na ledeni ploskvi izvajali piruete.<\/p>\n Arena<\/p><\/div>\n No ja, vsaj iz vi\u0161ine je bilo kriljenje z rokami in lovljenje ravnote\u017eja \u0161e najbolj podobno temu. Odli\u010den razgled je bil tudi na zvezdo, skulpturo, ki z roba arene tre\u0161\u010di na trg spodaj. Nekaj \u010dasa smo bili divji zavojevalci, nekaj \u010dasa operni pevci, ves \u010das pa presneto firb\u010dni.<\/p>\n Julija? Ne, \u017diva!<\/p><\/div>\n Pretaknili smo prostore pod tribunami, ugotovili, da so v veliko kamnitih sede\u017eih fosili \u0161koljk. Nekateri so bili prav ogromni. \u0160e skupinska slika na balkon\u010dku in \u017ee smo odkorakali nazaj na trg. Punci sta sku\u0161ali splezati \u010dim vi\u0161je na zvezdo, potem pa mi je kapnilo, da bi znala tod okoli neko\u010d hoditi Julija.<\/p>\n Fosil<\/p><\/div>\n Tu nekje se je skrivala za robovi mestnih hi\u0161 in pogledovala proti Romeu, ki je paradiral gor in dol pred amfiteatrom. Spet smo kri\u017earili po mestnih ulicah, smer ujeli \u017ee iz navade bolj na pribli\u017eno in mimo cerkve San Fermo pri\u0161li do ulice Via Leoni.<\/p>\n Julijin balkon\u010dek<\/p><\/div>\n Ozke sprehajalne ulice, polne ostankov iz preteklosti so zna\u010dilne za stari center Verone. Zato je \u0161e najbolje, da si vzame\u0161 \u010das in se po njih sprehodi\u0161 kar pe\u0161. Na ulici Cappello ni bilo mo\u010d zgre\u0161iti obokanega prehoda, ki vodi do Casa di Giulietta.<\/p>\n Ljubezenska sporo\u010dila<\/p><\/div>\n Hi\u0161a ima pripraven balkon\u010dek, na katerega naj bi neko\u010d plezal Romeo, da bi svoji dragi ukradel poljub. Seveda kmalu ugotovi\u0161, da bi Romeo moral po mestu \u0161ibati z lojtro, ali pa je bila Julija cirku\u0161ka artistka na trapezu, navajena viseti obe\u0161ena za noge, kot posmehljivo pripominja vodni\u010dek.<\/p>\n Fontana di Madonna Verona na Piazza Erbe<\/p><\/div>\n Med tem, ko sem ob prodajalni spominkov uvidel, da za ljubitelja muzejev in drugih mestnih znamenitosti pride prav mestna kartica, sta Maja in Ajda ujeli vrsto za slikanje pred bronastim kipom Julije. Menda jo je za sre\u010do potrebno zagrabiti <\/span>za desno jo\u0161ko, kar vsi tudi vestno po\u010dnejo. Se dobro vidi.<\/p>\n Cerkev Sv. Anastazije<\/p><\/div>\n \u0160e dobro, da je Romeo \u017ee mrtev, \u010deprav se po moje kar konkretno obra\u010da v grobu. Spet smo se prerinili med gne\u010do pod obokom, povsem pokracanim in polepljenim z ljubezenskimi sporo\u010dilci. Bog pomagaj tistim, ki mislijo, da jim bo \u017ee en post-it listek na nekem umazanem zidu v Veroni prinesel sre\u010do v ljubezni.<\/p>\n Marija z Jezusom<\/p><\/div>\n \u0160li smo \u010dez Piazzo Erbe, \u017eivahno mestno sredi\u0161\u010de in ujeli smer proti cerkvi Sv. Anastazije. V tej najve\u010dji veronski cerkvi smo kupili kombinirano kartico za \u0161tiri najpomembnej\u0161e mestne cerkve in se sprehodili po prvi. \u010cudoviti oboki, zanimive freske in kipi so nas kar navdu\u0161ili.<\/p>\n Duomo<\/p><\/div>\n Predvsem pa smo tu ujeli nekaj miru, ki ga na prepolnih mestnih ulicah ni bilo najti. Ajdo, ki doma klavirja videti ne more, je cerkev tako navdu\u0161ila, da bi najraje zaigrala kar na cerkvene <\/span>orgle. Do katedrale \u2013 Duomo, ni bilo dale\u010d. Na poti smo sre\u010dali Nemca, ki smo ju spoznali na postajali\u0161\u010du.<\/p>\n Vnebovzetje<\/p><\/div>\n Presneti Italijani, sta se pridu\u0161ala. Vsako malenkost ti zara\u010dunajo. Sem se kar strinjal, da \u017ee malo pretiravajo. V stolnici <\/span>je odmevala tiha orgelska glasba, slike pa so govorile same zase. \u0160e posebej smo se ustavili ob znamenitem Tizianovem vnebovzetju.<\/p>\n Ulica Cappello<\/p><\/div>\n Postali smo pred cerkvijo, kjer so v obok nad vhod postavili nekak\u0161ne jaslice, nato pa korakali nazaj proti trgu Erbe. Tu se je gne\u010da \u0161e bolj zgostila, kro\u0161njarji so vneto prodajali svojo robo, mi pa smo \u0161li le mimo. Nas raznorazni ki\u010d ni premamil.<\/p>\n Cerkev San Fermo<\/p><\/div>\n Tudi pri Juliji je bila gne\u010da \u0161e vedno velika, ravnokar se je nek turist obesil za slovito jo\u0161ko. Fuj in fej, gremo dalje. Ti\u0161ino in mir smo na\u0161li v cerkvi San Fermo, kjer je na lesenem stropu naslikanih okoli 400 svetnikov. Presneto, \u0161e to nisem vedel, da jih je toliko.<\/p>\n Kri\u017eanje<\/p><\/div>\n Pogledali smo si tudi slike na stenah, potem pa kar hitro pobrali \u0161ila in kopita nazaj proti Areni. Prebivalci vasice ob Gardskem jezeru so na robu trga Bra kuhali polento z doma\u010dim olivnim oljem in ponujali vino. Pa je bila gne\u010da prevelika, polenta pa \u0161e dale\u010d od tega, da bo kuhana.<\/p>\n Grad Castelvecchio<\/p><\/div>\n Zato smo jo mahnili kar naprej po via Roma. Pred reko Adige ali Nadi\u017ea po na\u0161e, smo se sprehodili skozi grad Castelvecchio in si reko in mesto ob njej ogledali iz znamenitega srednjeve\u0161kega mostu Scaligeri. Sprehajalna pot ob reki <\/span>je bila \u017eal zaradi adaptacije zaprta.<\/p>\n Mi\u010dne gospodi\u010dne na mostu Scaligeri<\/p><\/div>\n Zato smo morali kar ob cesti proti cerkvi San Zeno Maggiore. Je ena najve\u010djih mestnih znamenitosti in velja za najlep\u0161o romansko cerkev v severni Italiji. In res je ne gre zamuditi. Vhod je na levi strani, ob samostanskem kri\u017enem hodniku.<\/p>\n Pogled na baziliko San Zeno Maggiore iz mostu Scaglieri<\/p><\/div>\n Glavna cerkvena vrata so namre\u010d zaprta, na notranji strani so razstavljena stara vrata z 48 bronastimi paneli. Scene iz biblije in \u017eivljenja svetega Zena nas niso pustile ravnodu\u0161ne. Pod glavnim oltarjem je kripta, nad njim pa \u010dudovit strop.<\/p>\n Adam in Eva na portalu cerkvenih vrat<\/p><\/div>\n Slike, krstilnici, kip sv. Zena, oko kar ne ve, kje bi se ustavilo. Ko se je ura \u017ee zelo pribli\u017eala zapiranju, smo se poslovili od notranjosti in postali na trgu pred cerkvijo. Punci sta se zvirali na levih, ki stra\u017eita cerkvena vrata, vse nas je navdu\u0161ila tudi bo\u017ei\u010dna jelka sredi trga s stotinami majhnih lu\u010dk.<\/p>\n Bronasti paneli na starih vratih<\/p><\/div>\n Ob mestnem obzidju, ki je bil dober ka\u017eipot, smo se vra\u010dali proti avtodomu, naredili ve\u010derjo, po njej pa \u0161e enkrat pozdravili nove znance iz Nem\u010dije. Onadva sta imela dneva zadosti, mi pa smo se odpravili nazaj proti trgu Bra. Hoteli smo videti mesto osvetljeno z lu\u010dkami. In ni nam bilo \u017eal.<\/p>\n Prepleteni steber<\/p><\/div>\n Stavbe okoli trga so bile osvetljene tako, da se je barva stalno spreminjala, bela zvezda je \u0161e vedno padala na trg, drsali\u0161\u010de je dajalo vsemu \u0161e dodaten \u010dar. Zapeljala nas je ulica Mazzini, sprehajalna pot <\/span>\u0161tevilnih me\u0161\u010danov, ki so v \u0161e odprtih trgovinah iskali darila. Spodnje perilo, krzno, dragulji, ure, torbice znanih imen.<\/p>\n Oltar<\/p><\/div>\n Nad nami pa z lu\u010dkami ozalj\u0161ano nebo. Kar dolgo smo hodili do trga Erbe, \u010dudovito okra\u0161enega tako, da si imel ob\u010dutek, da na trg pada modri de\u017e. Zavili smo \u0161e na trg Signori, nato pa korakali nazaj. Najprej smo iskali ulice, ki so nam bile \u0161e neznane, potem pa le kon\u010dali na ulici Mazzini.<\/p>\n Smehljajo\u010di San Zeno<\/p><\/div>\n \u0160li smo \u010dez trg Bra in do McDonaldsa. Tega seveda nismo smeli spustiti, le kaj bi punci brez igra\u010dk iz Happy Meala. Ob vra\u010danju proti avtodomu je bilo potrebne kar nekaj previdnosti, Italijani vozijo kot norci. Ajdo sem komaj ustavil, saj je en njihov kamikaza letel kot sneta sekira.<\/p>\n I Portoni della Bra<\/p><\/div>\n Otrok sredi prehoda za pe\u0161ce mu je bil eno figo mar, malo je zavrl, pa spet pospe\u0161il. Nekaj je mahal, pa sem mu \u0161e jaz nazaj. Kreten. Malo naprej nismo vedeli ali dekle vle\u010de pijanega fanta nekam v tri krasne ali on njo v avto. Uf, zve\u010der pa tu res dogaja. To ni bilo za nas, hitro smo jo mahnili nazaj do avtodoma. Spat.<\/p>\n Via Roma<\/p><\/div>\n <\/span><\/strong><\/p>\n GARDALAND \u2013 27.12.2009<\/span><\/strong> \u2013 <\/span>Zjutraj vstajanje ni bilo pretirano zgodnje, pozajtrkovali smo, spraznil sem kaseto, pla\u010dal parkiri\u0161\u010de, potem pa smo \u017ee \u0161ibali proti Gardalandu. V kro\u017ei\u0161\u010du pred vrati Palio, je Maja <\/span>hotela, da peljem za smerokazi, jaz pa sem bolj verjel navigaciji.<\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pred Gardalandom<\/p><\/div>\n Seveda sem kmalu ugotovil, da izbira najkraj\u0161e poti med nastavitvami ni bila najbolj\u0161a. Nekaj \u010dudnih bli\u017enjic me je malo streznilo. No, kon\u010dno smo ujeli pravo smer in na parkiri\u0161\u010du pred zabavi\u0161\u010dnim parkom ugotavljali, da kak\u0161ne hude gne\u010de ne bo (N45.4534115 E10.7162833, pet evrov, parkiri\u0161\u010de, brez oskrbe, preno\u010diti ni mo\u017eno).<\/p>\n Magic Winter<\/p><\/div>\n Punci sta se slikali z junaki Ledene dobe, nato pa smo pohiteli na Mammuta, se z divjim vlakcem popeljali dvakrat. Kljub temu, da se je december \u017ee kar konkretno nagnil v drugo polovico, nas ni prav ni\u010d zeblo. Dan je bil lep, celo sonce se je malo kazalo.<\/p>\n Sne\u017einki<\/p><\/div>\n Pri Ramzesu smo ugotovili, da smo \u017ee malo iz vaje. Enkrat je bilo treba iti na Magic Mountain, ve\u010dkrat pa moja glava ni dopustila. Danes je bila nekam te\u017eka in nisem bil edini. \u010casovno potovanje, podvodne gusarske dogodiv\u0161\u010dine in \u010darovni\u0161ka predstava Magic Winter v velikem gledali\u0161\u010du nas niso tako ogrele, kot posedanje ob ognju na zimskem son\u010dku.<\/p>\n Gretje<\/p><\/div>\n Maja je od\u0161la v avtodom pripravit nekaj malenkosti za kosilo, s puncama pa smo pri Ramzesu nastreljali rekordnih 11110 to\u010dk. Ko smo \u0161li h karuselu, sta punci dobili \u0161e vsaka sne\u017einko na lice. S konji\u010dkov sta sko\u010dili naravnost Maji v naro\u010dje.<\/p>\n Karusel<\/p><\/div>\n Ta nas je razveselila s hot-dogi. Ravno prav smo se okrep\u010dali za predstavo na ledu. Drsalci, oble\u010deni v \u0161krate, Bo\u017ei\u010dke, sne\u017ene kraljice, so se vrteli, uganjali nor\u010dije in predvsem odli\u010dno drsali. Spet smo \u0161li na vo\u017enjo z gusarji, v kino, na spust z zra\u010dnico in nato \u0161e na Bo\u017ei\u010dno predstavo v veliko gledali\u0161\u010de.<\/p>\n Mammut<\/p><\/div>\n Za zaklju\u010dek dneva smo \u0161li \u0161e dvakrat na Mammuta, punce tudi na Ikarusa, potem pa je bila ura \u0161est in dan se je zaklju\u010dil. Prestavili smo se na parkiri\u0161\u010de nad jezerom (N45.4535433 E10.7037367, brezpla\u010dno, brez oskrbe), si po ve\u010derji skupaj pogledali film Planet 51, nato pa je bil seveda \u017ee kar zadnji \u010das za spanje.<\/p>\n GARDALAND IN POT DOMOV \u2013 28.12.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj, komaj sva z Majo dobro zlezla iz postelje, nas je presenetil plin. <\/span>Ga je zmanjkalo.<\/span><\/p>\n <\/span><\/strong><\/p>\n Jutro<\/p><\/div>\n <\/strong> Pri Trumi rde\u010da lu\u010dka, hladilnik pk,pk,pk,pk… Najprej sem se jezil, saj sem mislil, da so mi podtaknili me\u0161anico in je ob no\u010dni temperaturi pod ledi\u0161\u010dem butan \u00bbzmrznil\u00ab. Ko pa sem plinski bombi kon\u010dno stehtal, je bilo jasno. Obe bombi prazni. <\/span><\/p>\n Spust z zra\u010dnico<\/p><\/div>\n Zakaj se ni rde\u010da lu\u010dka na panelu pri\u017egala, preden je za\u010del Duo comfort jemati iz druge bombe, mi ni bilo jasno. \u010ce smo prej \u0161e malo cincali, ali bi ob kaj kilavi vremenski napovedi ostali \u0161e v torek in naredili izlet ob jezeru, je bila odlo\u010ditev brez plina toliko la\u017eja. <\/span><\/p>\n \u010carobna gora<\/p><\/div>\n Ob devetih smo se zapeljali do vhoda na parkiri\u0161\u010de pred Gardalandom, pa so ga odprli \u0161ele kak\u0161nih petnajst minut kasneje. Do takrat smo po\u010dakali ob kro\u017ei\u0161\u010du in opazovali Italijane, ki so se v avtodomih pred vhodom po\u010dasi zbujali. Gne\u010de danes res ni bilo, \u010dakanja pred posameznimi atrakcijami prakti\u010dno tudi ne. <\/span><\/p>\n Morska po\u0161ast<\/p><\/div>\n Za uvod sta se \u0161li punci spustit po dr\u010di z zra\u010dnicami, na Ramzesu smo se dobro odrezali, dvakrat smo si svet ogledovali od zgoraj navzdol na \u010darobni gori, se z gusarsko ladjico popeljali po Corsariju, si ogledali predstavo na ledu. <\/span><\/p>\n Bo\u017ei\u010dki na ledu<\/p><\/div>\n Punce so se v \u010darobni hi\u0161i smejale, ko je mamica poleg njih pani\u010dno dr\u017eala otroka, da ne bi padel na glavo, ne vedo\u010d, da se vrti soba in ne ona. Ko smo bili \u017ee v otro\u0161kem delu, smo \u0161li \u0161e na nekaj neadrenalinskih atrakcij, punce pa \u0161e na Ikarusa. Meni vrtenje \u0161e vedno ne sede. <\/span><\/p>\n Ikarus<\/p><\/div>\n Lete\u010di kro\u017enik nam je ponudil lep pogled na park in Gardsko jezero, na poti proti prodajalni kebaba je bil seveda prosti pad, na Ramzesu smo spet postavljali rekorde (12600), \u0161li na \u010darobno goro in na Magic winter show. Ko se je zno\u010dilo, smo si pogledali sprevod sne\u017eakov, sne\u017eink, z lu\u010dkami okra\u0161enih vozil. <\/span><\/p>\n Kje pa je moja asistentka?<\/p><\/div>\n Med tem, ko je Maja pripravljala vse za pot domov, sem \u0161el s puncama \u0161e enkrat na Mammuta. Ura je bila dvajset minut \u010dez \u0161est, ko smo se izvili iz parkiri\u0161\u010da in iskali najbolj\u0161o pot do avtoceste. \u010cakalo nas je nekaj ur sive ceste, \u010disto ni\u010d zanimivega se ni dogajalo. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>