![\"Spodnje](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/12\/img_7229.jpg\")
<\/a>Spodnje Pirni\u010de<\/p><\/div>\n
Pa sploh ni treba prav dale\u010d. \u017de za prvim ovinkom je lepote, da jo komaj dojema\u0161. Torej zape\u010dkarske izgovore zatla\u010dimo v vre\u010do, jo dobro zave\u017eimo in pustimo le\u017eati nekje, kjer bomo nanjo zlahka pozabili. Mi pa pot pod noge. Da bi razlagal, kje je \u0160marna gora, se skoraj ne spodobi. <\/span><\/p>\n Pot \u010dez peske<\/p><\/div>\n Hi\u0161ni hrib Ljubljane, ki vsak dan, pa naj bo lep ali grd, petek ali svetek, pritegne trume pohodnikov. Na \u0160marno goro, za zdravo telo, bi lahko ukradel izrek dvokolesnikom. Konec koncev, zakaj pa ne. Va\u017eno je gibanje, da kosti prenehajo \u0161kripati in telo ste\u010de kot dobro podmazan stroj. <\/span><\/p>\n Spomenik neki svetovni noriji<\/p><\/div>\n Poti na \u0160marno goro je veliko, iz vseh smeri se bolj ali manj naravnost vzpenjajo do najvi\u0161je to\u010dke s cerkvijo Sv. Matere bo\u017eje. Od kje jo mahnemo gor, kjer se po nebu tako blizu kotali tista velika pomaran\u010da, se bomo seveda odlo\u010dili sami. \u010ce smo z avtodomom, bo morebiti najbolje, da parkiramo na parkiri\u0161\u010du takoj za savskim mostom v Tacnu (N 46.118209 E 14.461663) in gremo navzgor po poti \u010dez Spodnjo kuhinjo. <\/span><\/p>\n Kapelica<\/p><\/div>\n Lahko pa se zapeljemo v \u0160martno in poi\u0161\u010demo primerno mesto pri \u0161oli, cerkvi ali pokopali\u0161\u010du (pobrskajmo tam nekje okoli N 46.124578 E 14.479653). Ali pa premi\u010dno hi\u0161ko pustimo pri razvpitem klubu Lipa v Spodnjih Pirni\u010dah, kjer je parkirnina en evro na uro (N 46.135746 E 14.445094). <\/span><\/p>\n \u0160marna gora<\/p><\/div>\n Avtodom ima pa\u010d to slabost, da ga te\u017eje porine\u0161 kam ob cesto, na rob travnika. Mi smo bili tokrat z osebnim avtom, zato nam to ni bilo te\u017eko. <\/span>Ob klancu, ki <\/span>od Kova\u010da pelje v Spodnje Pirni\u010de je mo\u017eno parkirati (330 m, N 46.131231 E 14.444783). Le prosto mesto je skoraj te\u017eko dobiti. Sploh na lepo nedeljo. <\/span><\/p>\n Beli prsti<\/p><\/div>\n Pod vrhom klanca je potrebno zaviti v prvo ulico desno. Ko ta zavije levo, naravnost opazimo prvo markacijo. To je za\u010detek poti \u010cez peske. Pot se zlagoma vzpenja, ni prenaporna, niti izpostavljena. Komaj dobro vdihnemo, \u017ee smo na makadamski poti, ki proti vrhu pelje iz Zavrha. Sledimo ji, markacije niso ve\u010d potrebne. <\/span><\/p>\n \u010cipke<\/p><\/div>\n Gremo mimo spomenika vojni noriji, Tur\u0161kega (ku\u017enega) znamenja, kmetije Gorjanc do sedla med Grmado in \u0160marno goro (573 m). Pot postane malo bolj strma, pa ni hudega. \u010ce smo siti stalnega regljanja okoli nas, bomo tu gor \u0161e bolj nesre\u010dni. Na sedlo pripelje ve\u010d poti in mno\u017eica pohodnikov se zgosti. <\/span><\/p>\n Pot nad Sv. Soboto<\/p><\/div>\n Ve\u010d miru bo, \u010de malce nad sedlom sledimo desno tablici, ki vabi na vrh mimo Sv. Sobote. Steza je tudi bolj razgledna, zato bo kar prava izbira. Na vrhu (669 m, tri\u010detr ure zlo\u017ene hoje) pa\u2026prostora je zadosti, ljudi pa tudi veliko. Gosti\u0161\u010de Ledinek ponuja marsikaj, cerkev Sv. Matere bo\u017eje pa ma\u0161o vsako nedeljo ob enajstih. Malo pod vrhom so otro\u0161ka igrala, torej res za vsakogar nekaj. <\/span><\/p>\n Ledinek in cerkev<\/p><\/div>\n \u010ceprav nas gne\u010da moti, si vzemimo \u010das in se razglejmo naokoli. Ker je na\u0161 cilj osamelec, se seveda veliko vidi. Zakaj bi to zamudil? Navzdol pa…lahko po isti poti ali pa malo po svoje. \u010ce smo \u0161li navzgor mimo Sv. Sobote, pojdimo navzdol mimo Sv. Antona. Lahko pozvonimo na zvon\u010dek, \u010de kaj damo na \u010dude\u017eno izpolnjevanje skritih \u017eelja. <\/span><\/p>\n Prihod<\/p><\/div>\n Hoja po strmi cesti zahteva nekaj previdnosti, pa naj bo zasne\u017eena ali ne. Gremo spet mimo Gorjanca pod sedlom in naprej v gozd. Ko cesta zavije desno, se levo odcepi kolovoz, tudi markacije ka\u017eejo, da je to mo\u017ena izbira. Kova\u010deva steza je ob tem kar primerna, da ujamemo nekaj samote. <\/span><\/p>\n Grintavci<\/p><\/div>\n Le pazimo, da po nekaj deset metrih zavijemo desno navzdol. Naravnost namre\u010d Pot svobode pripelje pod Grmado (676 m), steza, ki se od nje odcepi naravnost proti gostilni Kova\u010d, pa je strma in pozimi v zglajenem snegu za spust povsem neprimerna (Westrova pot). Zlo\u017eno se spu\u0161\u010damo in pre\u010dimo pobo\u010dja. <\/span><\/p>\n Dru\u0161\u010dina<\/p><\/div>\n \u010ceprav je steza nezahtevna, pa bodo tudi tu, v primeru zglajenega snega, palice \u0161e kako prav pri\u0161le. Pa pazimo na korenine. Pod jesenskim listjem in novim snegom, noga na njih zdrsne, kot bi bile iz \u010distega ledu. Za pomo\u010d so nam lahko tudi drevca ob poti. \u010ce jih zagrabimo zadosti trdno, se zna iz njih na tistega pod nami usuti mrzli poljub. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>