![\"Sv.](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/12\/p1070007.jpg\")
<\/a>Sv. Miklav\u017e nad Mestnim parkom<\/p><\/div>\n
Sploh, ko bi lahko dragocenosti iz preteklosti pokazal tudi mladi\u010dem. Bolje bi te spoznali. Mogo\u010de bolj cenili, vsekakor pa bolje razumeli. Ko se pribli\u017euje Miklav\u017e, je prav in spodobi se, da poromamo k njemu. In verjeli ali ne, dobri mo\u017e ima nad Celjem ne le svojo cerkvico. Kar cel hrib z njegovim imenom stoji tam. <\/span><\/p>\n Savinja in Celjski grad<\/p><\/div>\n Parkirati se da na manj\u0161em parkiri\u0161\u010du ob \u0161portni dvorani v Mestnem parku (N 46.225508 E 15.261790). \u010ce seveda ni ravno nedelja dopoldan, ko vsa prosta mesta zasedejo avtomobili, vmes pa se zgu\u017evajo tudi avtobusi. In ko ob dvorani ugotovi\u0161, da naprej ne gre ve\u010d, ti ne preostane drugega, kot da \u010detrt kilometra na cesto gleda\u0161 z ritjo. <\/span><\/p>\n Mestni gozd je prepreden s potmi<\/p><\/div>\n Raziskovanje proti Petri\u010dku in La\u0161kemu je bilo nekako neuspe\u0161no, torej smo parkirali nasproti nakupovalnega centra (N 46.230710 E 15.267194). Dokaj blizu izhodi\u0161\u010da, pla\u010dljivo le med tednom od 6. do 15. ure. Torej zastonj. Tudi spati bi se tu verjetno dalo. Morebiti celo bolj mirno kot med nemirno mladino v Mestnem parku. <\/span><\/p>\n Smerokazov je dovolj<\/p><\/div>\n Proti sv. Miklav\u017eu vodi vrsta poti, cel Mestni gozd je prepleten z njimi. Na izhodi\u0161\u010dih (okoli 240 m) so pojasnilne table. Priporo\u010dam, da gremo iz izhodi\u0161\u010da naravnost proti Savinji, \u010dez most, nato pa proti cerkvi sv. Cecilije in naprej na Miklav\u0161ki hrib. Ali pa gremo v Mestni park in jo od tam mahnemo proti istemu cilju. No, mi seveda nismo \u0161li tako. <\/span><\/p>\n Jesen<\/p><\/div>\n Malo desno od omenjene poti v Mestnem parku je \u0161e ena \u2013 Sr\u010dna pot. Zakaj smo izbrali to smer? Uvod pove vse… \u010ce nam bo kdo sledil, pa kar. Gremo iz parkiri\u0161\u010da mimo \u017eelezni\u0161ke postaje v smeri La\u0161kega. Pred Savinjo zavijemo desno. Reke se dr\u017eimo do mostu, namenjenega pe\u0161cem. Na drugi strani Savinje pre\u010dkamo cesto in stopimo v Mestni park. Gremo naravnost in \u017ee smo na izhodi\u0161\u010du leve poti. <\/span><\/p>\n Sr\u010dna pot<\/p><\/div>\n Le malo desno in \u017ee so tu pojasnilne table Sr\u010dne poti. Vzpenjamo se navzgor, med jesenskim drevjem se odpirajo prvi razgledi. Ob poti so klopce, tako da lahko po\u010dijemo, \u010de bo srce bilo premo\u010dno. Pri zapornici na koncu poti sledimo tablici za sv. Miklav\u017ea, stopimo na asfalt, se malo spustimo, pa ponovno vzpnemo. <\/span><\/p>\n Najina klopca<\/p><\/div>\n Ne pustimo se zapeljati cesti, ki zavije levo navzdol, saj bi nas pripeljala zelo blizu izhodi\u0161\u010da. Pa tudi dovozom do hi\u0161 ne. Pri marsikateri bi nam lahko kak\u0161en rado\u017eiv ku\u017ea vzel mero. Pred zadnjo hi\u0161o pod cerkvijo zavijemo desno, makadam nas pripelje prav do sv. Miklav\u017ea (pol ure iz Mestnega parka). Odprejo se prvi razgledi, \u010das je za po\u010ditek. <\/span><\/p>\n Sv. Miklav\u017e<\/p><\/div>\n Za hi\u0161o z bazenom, vidimo razgledi\u0161\u010de. Toda \u010dez dvori\u0161\u010de ne bo \u0161lo, bo \u017eal potrebno precej naokoli. Pod cerkvijo so tablice, ki vabijo (tudi) k razgledi\u0161\u010du (396 m, deset minut od cerkvice). Jim sledimo navzdol. Kmalu pa bo treba spet navzgor in okoli hriba. Uf, tak\u0161en podvig, namesto nekaj korakov. <\/span><\/p>\n Celje<\/p><\/div>\n Pa kaj za to, pogled na Celje in grad na sosednjem gri\u010du odtehtata nekaj malega napora. Z razgledi\u0161\u010da se vrnemo do cerkve in tol\u010demo isti asfalt do Sr\u010dne poti. Tu lahko zavijemo ni\u017eje in sledimo stezi proti Anskemu vrhu. Ali gremo v isto smer po cesti. <\/span><\/p>\n Miklav\u0161ka gora<\/p><\/div>\n Nam nekaj spusta ni di\u0161alo, popoldanske obveznosti so dale vedeti, da bo najbolje, \u010de ne ovinkarimo preve\u010d. \u0160li smo skozi Gornje Lisce, potem pa se vendarle tablicam pustili zapeljati desno na \u0161iroko, z listjem prekrito makadamsko pot. Ubirali smo smer proti Anskemu vrhu, cesta je postala steza in se pod vrhom po\u010dasi vzpenjala. <\/span><\/p>\n Sre\u010danje<\/p><\/div>\n Iztekla se je na cesti ob robu preorane njive, klop in lesena skulptura sta kazali, da smo tam, kamor smo \u017eeleli. Ob njivi se da tudi do najvi\u0161je to\u010dke (462 m, tri\u010detrt ure iz Miklav\u0161kega vrha). Ali gremo ali ne, je pa\u010d… Po dohodni poti smo se spustili navzdol in zavili proti Petri\u010dku. <\/span><\/p>\n Na Anskem vrhu<\/p><\/div>\n Pot nas pripelje do zanimivega razgledi\u0161\u010da. Pa ni bilo \u010dasa za dalj\u0161i postanek. Le toliko, da smo videli, kje je… In se potem ponovno spu\u0161\u010dali navzdol, vse do ceste (slabe pol ure iz vrha). Odcepa sta dva, prvi levi in drugi desni. Mi jima nismo zaupali, dr\u017eali smo se smeri navzdol. <\/span><\/p>\n Skulpture <\/p><\/div>\n Cesto prekora\u010dimo in se ob Savinji vra\u010damo do mostu. Lahko gremo \u010dezenj in najdemo pravi prehod do Ljubljanske ceste. Skozi center mesta najbolje, da stopimo po Pre\u0161ernovi cesti, sedaj do izhodi\u0161\u010da res ni ve\u010d, kot le nekaj korakov. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>