![\"Na](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/11\/img_7148.jpg\")
<\/a>Na skali grad stoji...<\/p><\/div>\n
Torej gremo…v preteklost. V \u010das, ko so se na skalah mogo\u010dno \u0161opirili gradovi, pod njimi pa parodirali vitezi v ble\u0161\u010de\u010dih oklepih. Zmaji so ugrabljali \u010dudovite princese in re\u0161evali so jih seveda \u2013 princi na belih konjih. Cedila sta se mleko in med. Seveda se je sem in tja kak\u0161na zgodba za koga tudi malce slabo kon\u010dala. <\/span><\/p>\n Po\u010dasi jo prera\u0161\u010da \u010das<\/p><\/div>\n Nekomu je odletela glava, drugi se je pogrel na grmadi, tretji so naredili test za \u010darovni\u0161tvo. Glavno, da se je veliko dogajalo. V Kamniku, vsaj med vikendom, ni te\u017eko parkirati, tudi prespati bi se nedvomno dalo brez te\u017eav. Mi smo avtodom pustili na makadamskem parkiri\u0161\u010du takoj za odcepom ceste (N 46.226648 E 14.615334; 380 m) proti Kamni\u0161ki Bistrici in Gornjemu Gradu. <\/span><\/p>\n Pravlji\u010dni svet<\/p><\/div>\n Pre\u010dkamo most nad Nevljico in sledimo cesti proti Tuhinjski dolini nekaj deset metrov. Ko je na na\u0161i strani asfaltno igri\u0161\u010de za ko\u0161arko, na drugi strani ceste opazimo stezico. Markirana pot pelje sprva prav polo\u017eno navzgor. Vse, dokler ne pridemo pod skale, kjer se zanesljivo skrivajo pravlji\u010dna bitja. <\/span><\/p>\n Strmi vzpon<\/p><\/div>\n Tudi \u010de nobenega ne opazimo, \u010dutimo, da so prav tu. Svet je pa\u010d tak, da prav drami domi\u0161ljijo. Pot strmo za\u0161trika navzgor, nekaj malega previdnosti ni odve\u010d, pobo\u010dja po katerih te\u010de steza, so kar strma. Nad skalami hodimo po gozdu, pot postane nezahtevna. <\/span><\/p>\n Podrtija<\/p><\/div>\n \u010ce seveda gozdarji niso ravno tu podrli vse, kar \u0161trli v vi\u0161ino ve\u010d kot meter. V tem primeru se pa\u010d plezanju \u010dez drevje, iskanju najbolj\u0161ih prehodov in vsaj malo nerganju, ne moremo izogniti. Pri tablici, ki vabi do gradu v desetih minutah, se lahko pustimo zapeljati. \u0160e lep\u0161e pa bo, \u010de gremo kar naravnost, mimo tablice Naravoslovne u\u010dne poti. <\/span><\/p>\n Velika \u0160pica<\/p><\/div>\n Markacij ni ve\u010d, steza pa je dobro vidna. Dvakrat pre\u010dimo kolovoz, pa smo \u017ee pri poteh, ki na Veliko \u0160pico vodijo iz sedla pod gradom. Katerikoli poti sledimo, vse pridejo prav. Mogo\u010de je \u0161e najbolje navzgor po najbolj direktni. Tako, da se na vrhu (660 m, \u0161tirideset minut) pofo\u010dkamo, malo ni\u017eje vpi\u0161emo v knjigo. <\/span><\/p>\n Vpisna knjiga<\/p><\/div>\n Potem pa stopimo previdno ob robu levo do razgledi\u0161\u010da. Da je kaj videti, verjetno ni treba posebej razlagati. Levo je Stari grad, pod nami Kamnik, malo naprej na gri\u010dku sv. Ana, pa \u0160entur\u0161ka gora. \u010ce le ni preve\u010d mr\u010da, se lepo vidijo Julijci. Klopce kar kli\u010dejo po oddihu. Koliko \u010dasa si bomo vzeli, je povsem odvisno od nas. <\/span><\/p>\n Kamnik<\/p><\/div>\n Toda roko na srce. Najve\u010dkrat moramo naprej ravno zato, ker se nam nekam mudi. \u010cas nas \u017ee v otro\u0161tvu zapre v svojo je\u010do in ne spusti ve\u010d. S tem se nekako sprijaznimo. Kar je \u0161e posebej \u017ealostno. Za spust je konec koncev prav vseeno katero pot izberemo. Le toliko pazimo, da se ne ponavljamo. Ni nobene potrebe za to. <\/span><\/p>\n Stari grad<\/p><\/div>\n Ko pridemo na cesto, ji sledimo do Starega gradu (585 m, iz Velike \u0160pice deset minut). Spet se ponovijo pogledi, ki smo jih u\u017eivali \u017ee malo prej. Pa ne le to. Sedaj vidimo tudi Veliko Planino in Kamni\u0161ke Alpe. Torej razlog, da se spet vsaj na kratko ustavimo. Na kratko? Jah, \u010das smo \u017ee malo obirali, se ne bomo ponavljali. <\/span><\/p>\n Velika \u0160pica<\/p><\/div>\n Navzdol gremo skozi grajska vrata. Steza je odli\u010dno vidna. Bolje re\u010deno steze. Grad je res priljubljen cilj in marsikatera noga je zavila malo po svoje. Tako sedaj po pobo\u010dju te\u010de vrsta uhojenih zapeljivk, ki se lo\u010dujejo in zdru\u017eujejo. In pridejo – prav. Tako, da naj nas ne skrbi. Nekaj minut pod vrhom gremo \u010dez nenavaden park. <\/span><\/p>\n Na grajskem obzidju<\/p><\/div>\n Na za\u010detku je bilo tu na manj\u0161em poto\u010dku nekaj mlin\u010dkov. Ravno prav, da so navdu\u0161ili otroke. Potem pa si je nekdo to vzel za svoj vrti\u010dek in danes je vse \u017ee, milo re\u010deno, ki\u010dasto. Snegulj\u010dica in skoraj dvakrat sedem pal\u010dkov, sladki napisi, listje pometeno, kot bi bil v dnevni sobi. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>