![\"Da](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/11\/img_7102.jpg\")
<\/a>Da se ve...kam!<\/p><\/div>\n
Toda zjutraj se je v Tuhinjski dolini komaj vedelo, da je sonce sploh vstalo. Kovinsko sivo nebo, hladen veter in megleni obet so nas pospremili na pot. Izhodi\u0161\u010da ni te\u017eko najti. Peljemo se skozi Tuhinjsko dolino. Pod sedlom Kozjak, na Gorenjski strani seveda, je za \u010drpalko makadamsko parkiri\u0161\u010de (N 46.2193355 E 14.7907375; 573 m). <\/span><\/p>\n Vas Golice<\/p><\/div>\n Dokaj mirno in tiho pono\u010di, \u010de avta le ne prislonimo preblizu glavne ceste. Zjutraj krenemo le nekaj korakov v smeri \u010ce\u0161njic in \u017ee se levo odcepi cesta proti vasi Golice. Lesena tablica obeta tri ure hoje in ni\u010d se ne slepimo, podatek je kar prav\u0161nji. <\/span>\u010ceprav je cesta speljana polo\u017eno in zato malo okoli, do vasi ni dale\u010d. <\/span><\/p>\n Tuhinjska dolina<\/p><\/div>\n Za drugo hi\u0161o je potrebno zaviti desno, tja nas usmerijo markacije. Pes, ki je ob na\u0161em mimohodu lajal na dvori\u0161\u010du, je bil na sre\u010do privezan. Nad vasjo hodimo ob pa\u0161nikih, odpirajo se razgledi v dolino. Markacij in smerokazov je dovolj, tako da zaiti prakti\u010dno ne moremo. Pot se vzpenja zlo\u017eno, ni\u010d prestrmo. <\/span><\/p>\n Volje nam ne manjka!<\/p><\/div>\n Na mestih, kjer smo prekora\u010dili ograjo, so bile nekje \u0161e \u017eice elektri\u010dnega pastirja. Pa je \u0161el pozno jeseni tudi ta pastir \u017ee v dolino. Pre\u010dimo makadamsko cesto in se \u0161e naprej vzpenjamo po kolovozu. <\/span>Tudi, \u010de je dan bolj kisel in meglen, naj nam to ne vzame volje. <\/span>Tudi nam je ni. Ko cesto prekora\u010dimo drugi\u010d, je malo vi\u0161je raven travnat prostor. <\/span><\/p>\n Jesenska goba<\/p><\/div>\n Ajda je takoj ugotovila, da bi bil spomladi odli\u010den piknik prostor. Pot se po\u010dasi vzpenja proti desni, dokler se levo ne poka\u017ee graben. Vzpon skozenj je kar strm, malo nad njim pa cesto pre\u010dkamo \u0161e tretji\u010d. Kolovoz naprej je prijeten, levo in desno se cepijo traktorske vlake, toda pravi smeri ob mno\u017eici markacij ni te\u017eko slediti. <\/span><\/p>\n Nad grabnom<\/p><\/div>\n Je pa, v teh jesenskih dneh, pot lahko bolj spolzka, zato opora pri hoji ni odve\u010d. Ko se svet zravna, gremo po poseki med smrekami, spet malo po gozdu, nato pa pred seboj zagledamo travnik \u2013 planina Oseki Gremo po desni strani pa\u0161nika, prekora\u010dimo ograjo in ob spomeniku iz druge svetovne vojne ugotovimo, da smo prav. <\/span><\/p>\n Planina Oseki<\/p><\/div>\n Nadaljujemo vzpon po kolovozu, kot nas usmerijo tablice. Pridemo do dobre makadamske ceste. Ta ka\u017ee, da se gre na eno stran proti Tuhinju in na drugo proti planini Biba. Cesto pre\u010dimo in nadaljujemo po kolovozu, slede\u010d markacijam. Na poti je bilo vedno ve\u010d snega, drselo je. Gama\u0161e so nam \u0161e kako prav pri\u0161le. <\/span><\/p>\n Spomenik<\/p><\/div>\n \u017divi pa so omogo\u010dile njenih pet minut slabe volje. Bolje re\u010deno deset… V\u010dasih je bilo na poti res malo \u017eoftno, pa spolzko, toda vztrajali smo naprej. Malo hodimo po gozdu in malo \u010dez travnike. Oznak, da je smer prava, je zadosti, zato tudi morebitna megla ne moti. \u010ce pa je pot zasne\u017eena, pred nami pa je tu hodil \u017ee kdo, je smer \u0161e la\u017eje slediti. <\/span><\/p>\n Gaz<\/p><\/div>\n Ko smo se \u017ee \u010disto pribli\u017eali vrhu, je markacij zmanjkovalo. Kot, da bi markacistom zmanjkalo barve. Stopinje so se odcepile levo, na pot, ki vodi pod vrhom. Mi smo \u0161li bolj desno, saj smo hoteli \u010dez vrh Vivodnik (1508 m, tri ure iz izhodi\u0161\u010da). Z Ajdo, s katero sva u\u0161la malo naprej, sva presene\u010deno opazila leseno opazovalnico. <\/span><\/p>\n Vivodnik<\/p><\/div>\n Ne, saj to je razgledni stolp. Torej sva na vrhu. Mrzel veter, megla, sneg vse naokoli. \u010cisto poseben dan. Vrh pre\u010dimo in se spustimo na drugo stran. Ko pridemo do travnika, se usmerimo levo navzdol, kar tako, bolj po sredini. Sredi travnika stoji smerokaz, ki ka\u017ee, da smo \u0161e vedno – prav. <\/span><\/p>\n Punce na vrhu<\/p><\/div>\n \u0160e \u010dez gozdi\u010dek, spust po strmem pobo\u010dju in \u017ee smo…pred ko\u010do (1453 m, petnajst minut iz vrha). Kar pojavila se je iz megle. Bila je \u0161e hladna, a odprta. Naro\u010dili smo \u010daj, pojedli sendvi\u010de, potem pa \u017ee pomahali “sre\u010dno” in se odpravili nazaj. Pri smerokazu sredi travnika, gremo lahko ponovno \u010dez vrh, ali pa\u010d desno in pod vrhom. <\/span><\/p>\n Po\u010ditek<\/p><\/div>\n \u010cisto na\u0161a odlo\u010ditev. Nadaljujemo po znani poti, sedaj prakti\u010dno ni ve\u010d mo\u017eno, da bi za\u0161li. \u010cas je pravi. Za misel, pogovor. Tako bo pot hitro minila. Le na spolzkih delih je potrebno nekaj <\/span>previdnosti. Kon\u010dno smo pod seboj zagledali vas. Pes je bil \u0161e vedno privezan, tako da smo celih hla\u010d pri\u0161li mimo. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>