![\"Jesen\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/11\/p1060916.jpg\")
<\/a>Jesen<\/p><\/div>\n
Kapljica, ki je zdrsela izpod vedno redkej\u0161ih las je kapnila na pot. Minljivo znamenje nekega bivanja. \u0160e zadnji korak je negotovo poiskal stopinjo na skali. Oko se je ozrlo naokoli. Ni bilo dosti videti, belina ga je povsem objemala. Toda vedel je, da je prav. In ona je bila z njim. <\/span><\/p>\n Skrivnost<\/p><\/div>\n Hum je vr\u0161i\u010dek nad La\u0161kim (229 m), ne ravno visok, ne pretirano zahteven. Vseeno pa je v vr\u0161nem delu strm in presenetljivo kamnit. Zato previdnost ni odve\u010d, da pot ni od muh, pa ka\u017ee tudi nekaj jeklenic. Parkirati bo najbolje pri zdravili\u0161\u010du, morebiti bolj proti koncu, kjer je tudi zelen\u010dek (N 46.1579177 E15.2319747). <\/span><\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pri zdravili\u0161\u010du<\/p><\/div>\n Ali bomo na\u0161 prihod obe\u0161ali na veliki zvon, ali pa povsem tiho ostali tam nekje, je seveda odvisno predvsem od nas. Iz parkiri\u0161\u010da gremo ob Savinji v smeri mostu, ki pripelje v mesto. Ulice naj nas vodijo bolj proti levi, cerkev naj bo ka\u017eipot. Mimo nje stopimo do hi\u0161 na nasprotni strani, A\u0161ker\u010dev trg je to. <\/span><\/p>\n La\u0161ko in Hum<\/p><\/div>\n Prav ni\u010d skrivnosten ni prehod med hi\u0161ama \u0161tevilka \u0161est in sedem, stopnice nas dvignejo nad mestne hi\u0161e in odlo\u017eijo na Poti na grad. Sledimo ji levo, dokler pred zadnjimi hi\u0161ami ne zavijemo desno v breg in se povzpnemo do parkiri\u0161\u010da pred gradom. <\/span><\/p>\n Je resni\u010dno ali le sen?<\/p><\/div>\n Na levi ugledamo tablo, ki nam pove nekaj osnovnih podatkov o hribu, potem pa gremo po stezi proti na\u0161emu cilju. Ko pridemo do razpotja, gresta dve stezi navzgor. Za katero se odlo\u010dimo, je \u010disto vseeno, obe pripeljeta malo vi\u0161je spet skupaj. Vzpenjamo se mimo odli\u010dnega razgledi\u0161\u010da s pomenljivim imenom Pri\u017enica in razgledi\u0161\u010da na Stari Farov\u017e. <\/span><\/p>\n Pridiga<\/p><\/div>\n Tabla jo ozna\u010duje kot prepadno udornino. Pa je res le to? \u010ce smo bili dovolj pozorni in smo prebrali pojasnilno tablo na za\u010detku steze do konca, bomo vedeli, od kod nenavadno ime. \u010crni lovec, deklica, zaklad, \u010dakanje. Ko nas televizija \u0161e ni poneumljala z raznimi filmi in nadaljevankami iz prekooceana, je bila doma\u010da produkcija dosti bolj aktivna. <\/span><\/p>\n Stena nad Divjim farov\u017eem<\/p><\/div>\n Pravljice, pripovedke, basni. \u0160e sre\u010da, da se vse niso izgubile. Svet po katerem stopamo, postaja bolj strm, nesigurnemu koraku pomagajo na nerodnih mestih jeklenice. Le tako, za pomo\u010d. Ko si mlad, bi tak\u0161no mesto kar presko\u010dil. Ko pa pridejo leta, njihova te\u017ea terja bolj premi\u0161ljen korak in tudi opora ni odve\u010d. <\/span><\/p>\n Kri\u017e<\/p><\/div>\n Gremo mimo kri\u017ea, ki so ga za\u010duda postavili pod vrh. Ni\u010d narobe, saj v hribe tako ali tako razna znamenja pripadnosti temu ali onemu, verjetno res ne sodijo. na vrh \u0161e toliko manj. Ta (583 m, petdeset minut od izhodi\u0161\u010da) je le malo naprej, skalnat in menda razgleden. \u010ce seveda megle ne zakrivajo vsega naokoli. <\/span><\/p>\n \u010crni lovec?<\/p><\/div>\n A kaj se more, tudi tak dan ni za odmet. Stolpi\u010d, ki sku\u0161a v miniaturi posnemati ve\u010djega brata iz troglave gore, skriva vpisno knjigo in \u0161tampiljko, ki je do\u017eivela \u017ee bolj\u0161e \u010dase. Pa \u0161e napis, tak kovinski, napol strelovod, je tam. Za tiste, ki le rinejo v breg kot teleta brez glave. Da vedo, kam so sploh pri\u0161li. <\/span><\/p>\n Sredi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Bolj zanimiv je krog, ki pove, kaj se vidi. \u0160e posebej, ko se ni\u010d ne vidi in tako lahko razbere\u0161, kaj zamuja\u0161. A kaj bi to, naj bo pa\u010d razlog za ponoven vzpon. Neko\u010d… Navzdol je treba po isti poti, previdnost, sploh, \u010de je tla namo\u010dila tak\u0161na ali druga\u010dna mo\u010da, je potrebna. Listje skriva pod seboj korenine, te pa drsijo tako kot najbolj\u0161i tobogan. <\/span><\/p>\n Ko se pogled ujame v belo vato<\/p><\/div>\n Na razcepu se ne pustimo zapeljati znani poti. Bla\u017eeva skala se sli\u0161i zanimivo. Obet razgledi\u0161\u010da nas popelje do klopce, kjer smo spet na razpotju. Naravnost gre zelo ozka stezica proti Staremu Farov\u017eu in vodi vse do ceste. Druga, \u0161ir\u0161a in bolj zaupanja vredna, pa se spu\u0161\u010da bolj naravnost navzdol. <\/span><\/p>\n Thermana vabi...<\/p><\/div>\n Pripelje do Bla\u017eeve skale, zavarovane z ograjo vse naokoli, tako da nevarnosti padca, \u010de se le ne nagibamo preve\u010d preko, ni. Zdravili\u0161\u010de z novimi bazeni je prav pod nami, razgled torej \u010dudovit. In kako zapeljivo vabijo pisani bazeni… Hedonisti\u010dno razvajanje v njih in savnah poleg, \u010dloveku kar da polet. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>