![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/11\/img_6935.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de pri mostu, zadaj pobo\u010dja Sabotina<\/p><\/div>\n
Parkirati se da v Solkanu brez te\u017eav. Resda pa, \u010de smo izbir\u010dni, bomo vsaki mo\u017enosti imeli kaj za oporekati. Parkiri\u0161\u010de pri gosti\u0161\u010du \u017dogica je menda vedno polno razposajene dru\u017ebe (N 45.980402 E 13.655460), tisto pri cestnem mostu zaradi \u017eelezni\u0161ke proge (N 45.974853 E 13.648464) ob\u010dasno hrupno, tisto sredi vasi, pri cerkvi (N 45.972751 E 13.649553), pa v precej\u0161njem delu vsaj rahlo nagnjeno. <\/span><\/p>\n Solkan<\/p><\/div>\n Odlo\u010ditev, kaj od tega nas bolj moti, je torej zgolj na\u0161a. Izhodi\u0161\u010de poti je pri cerkvi (105 m). Preden se mimo nje odpravimo po ozkem prehodu na desni strani, \u0161e enkrat preverimo, \u010de imamo zadosti, po mo\u017enosti \u010delnih svetilk. Brez njih ne pojdimo na pot. Takoj za cerkvenim zidom zavijemo desno, nekaj deset metrov naprej pa levo. Poti sledimo pod cestnim mostom in vse do mesta, kjer na desni strani ugledamo \u017eelezna vrata. <\/span><\/p>\n Sveta Gora<\/p><\/div>\n \u010ce so zaklenjena, jih obidemo na desni strani in stopamo naprej po kolovozu ob vinogradu. Kolovoz se spremeni v stezo, zavijemo v gozd. Zlagoma se vzpenjamo in sledimo najbolj uhojeni stezi, ne zmenimo se za bolj neugledne odcepe. Ko pridemo na asfaltno cesto, zavijemo levo in na razcepu cest nekaj vi\u0161je ponovno levo. <\/span><\/p>\n Sveti \u0160tefan in Sabotin<\/p><\/div>\n Vendar cesto \u017ee po nekaj metrih zapustimo in levo stopimo na stezo, ki se kar konkretno spu\u0161\u010da. Pa ni\u010d skrbi, smo prav. Ko pridemo do travnika, se dr\u017eimo desno, hi\u0161e obidemo po levi strani in se spustimo do glavne ceste. To previdno pre\u010dimo in se na drugi strani, le nekaj ni\u017eje, po stezi vzpnemo na cesto, ki vodi na Sveto goro. <\/span><\/p>\n Pohodniki<\/p><\/div>\n Pot do sem ni markirana in \u010de se nam zdi orientacijsko prezahtevna, gremo iz Solkana lahko tudi nekaj sto metrov v smeri Plav ter potem desno po cesti proti Sveti gori. Katerokoli pot \u017ee izberemo, ko cesta pride do <\/span>lesenega kri\u017ea na levi strani (ena ura iz izhodi\u0161\u010da), gremo levo mimo njega na stezo. Sedaj navzgor vodi ve\u010d poti. <\/span><\/p>\n Solkan in mostova<\/p><\/div>\n Ve\u010dina pohodnikov se je ob vhodu v prvo kaverno pognala mimo po ozkem useku navzgor. Tudi mi, \u010deprav se mi je zdelo malce \u010dudno. Zato sva se z Ajdo vrnila navzdol do vhoda v kaverno in ni nama bilo \u017eal. Vodi\u010d je med tem, ko mu je skupina u\u0161la, v kaverni ravno pri\u017eigal sve\u010do, da bi bilo nekaj svetlobe. Ostali smo mu le \u0161tirje pohodniki, pa kaj. <\/span><\/p>\n Sabotin<\/p><\/div>\n Slede\u010d nazivu pohoda, smo zavili desno v kaverno, kamor usmerja tablica, ki pove, da bo potrebna svetilka. Pa prva kaverna ni ravno dolga, kmalu smo spet na dnevni svetlobi in sledimo markirani poti \u201epo jarkih\u201c. Res gremo ob jarkih iz prve svetovne vojne, le malo pod cesto. <\/span><\/p>\n Sve\u010dava<\/p><\/div>\n Na vsake nekaj metrov so v tla izkopane kaverne, kamor so se vojaki zatekli med obstreljevanjem. Izven kaverne je ostal le en vojak, kot opazovalec. Ta se, kot je pomenljivo pojasnil vodnik, ponavadi vanjo tudi ni ve\u010d vrnil. Spremstvo vodnika res ni bilo napa\u010dno. Na\u0161a mala skupinica je izvedela veliko o taktiki Italijanov, ki so po tri dni skupaj z vsemi svojimi topovi streljali po Avstrijskih polo\u017eajih. <\/span><\/p>\n Pot ob jarkih<\/p><\/div>\n Menda so izra\u010dunali, da naj bi tako povpre\u010dno na vsak kvadratni meter obstreljevanega obmo\u010dja padla vsaj ena granata. \u017delezja je bilo toliko, da so se nekateri prebivalci vasi ob So\u010di po vojni ukvarjali z zbiranjem in prodajo starega \u017eelezja. \u017dalostni \u010dasi. Koliko mlade krvi je napojilo tla, po katerih hodimo. \u010cloveka kar strese. <\/span><\/p>\n \u010carovnica in njen nos<\/p><\/div>\n Tik preden steza pripelje na cesto, je na levi strani kaverna, nad njo pa markacija in pu\u0161\u010dica. Ta rov so Avstrijski vojaki izkopali za oskrbo svojih \u010det na tej strani Svete gore. Do vhoda je bila iz Grgarja speljana \u017ei\u010dnica. Na Sabotinu, ki se ga iz poti ob\u010dasno prav lepo vidi, so Italijani imeli top, ki je vsak dan ustrelil to\u010dno ob dvanajstih, granata pa je letela naravnost \u010dez Sveto goro v Grgar. Tam je povzro\u010dila preplah in ubila nekaj vojakov. Je bil pa\u010d \u010das kosila… <\/span><\/p>\n Vhod v eno od kavern ob jarkih<\/p><\/div>\n Avstrijci topa niso mogli zadeti, saj je bil varno skrit v kaverni. Zato so iz Pule privlekli mornari\u0161ki top, ki je bil zmo\u017een streljati naravnost in Italijansko kaverno sesuli \u017ee s prvim strelom. Zgodb je na tiso\u010de in poslu\u0161ati jih iz ust doma\u010dinov, pa \u010deprav so se rodili po moriji prve vojne, je res nekaj posebnega. <\/span><\/p>\n Kaj vse ve povedati...<\/p><\/div>\n Kmalu po vhodu v kaverno, se strop mo\u010dno zni\u017ea, tako da mora\u0161 hoditi mo\u010dno sklonjen ali pa celo po vseh \u0161tirih. In predvsem paziti na glavo. Ko se vi\u0161ina rova spet pove\u010da, se pri\u010dne vzpenjati. In to presneto strmo. Pomaga nam vrv in nato debela jeklenica. Na sredini je skala zlizana in dostikrat tudi mokra, ob robeh pa je \u0161e zadosti opornih to\u010dk. <\/span><\/p>\n Na za\u010detku je strop zelo nizek...<\/p><\/div>\n Na stenah lahko ugledamo jamske kobilice in ve\u0161\u010de, tudi kak\u0161nega netopirja, ko visi iz stropa. Ko premagamo najhuj\u0161o strmino, se pot poravna in hodimo brez te\u017eav. Na levi je v steno vsekano korito s sve\u017eo vodo, menda je povsem pitna. Na nasprotni strani pa zagledamo v vi\u0161ini ramen luknjo. <\/span><\/p>\n Pogled na strmi del z vrha<\/p><\/div>\n Ta vodi, vsaj tako domnevajo, v podzemno jamo. Iz nje vije prav topel zrak, torej bo res nekaj na tem. Na koncu se rov raz\u0161iri, tu so vojaki imeli skladi\u0161\u010da in prostore prve pomo\u010di. Izhoda sta dva, oba pripeljeta na dnevno svetlobo le nekaj metrov narazen sredi pobo\u010dja nad Grgarjem. <\/span><\/p>\n Voda za vojake<\/p><\/div>\n Torej je \u010disto vseeno katerega izberemo, zaviti pa moramo vsekakor desno in se po stezi mimo kavern vzpeti do spomenika sv. Fran\u010di\u0161ku. Od tu gremo po \u0161iroki poti do Svete gore ali Skalnice (681 m; od kri\u017ea eno uro), na kateri stoji znano Marijino sveti\u0161\u010de in romarsko sredi\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n Zaspanec<\/p><\/div>\n Lahko pokukamo v cerkev, nato pa se na drugi strani mimo parkiri\u0161\u010d spu\u0161\u010damo po makadamski cesti v smeri Vodic. Na sedlu (Pre\u0161ki vrh, 504 m) se poti lo\u010dijo, mi gremo naravnost in \u017ee po nekaj metrih na levi ugledamo stezo. \u017de ob spustu iz Svete Gore ni bilo ravno gne\u010de, proti Vodicam pa smo \u0161li sami.<\/span><\/p>\n Grgar<\/p><\/div>\n Tako se nas je ti\u0161ina na mestih, kjer je neko\u010d bobnelo od \u0161tevilnih topov in je \u017eare\u010de \u017eelezje v zrak metalo kra\u0161ko zemljo, \u0161e bolj dotaknila. Poti sledimo ob ostankih jarkov in kavern, v kak\u0161no lahko tudi pokukamo, \u010de nas je volja. Na vrhu Vodice (651 m; iz Svete gore pol ure) stoji velik spomenik, ga ne moremo zgre\u0161iti. <\/span><\/p>\n Cerkev na Sveti Gori<\/p><\/div>\n V pomnik ponosnim branilcem, od kje in \u010desa, niti ni pomembno. Vse \u017ertve, vsa prelita kri, vse bole\u010dine, strah, pogum in po\u017ertvovalnost…brez potrebe, brez smisla. Najvi\u0161ja to\u010dka je nekaj metrov naprej, \u010de nas to sploh zanima, ob stezici, ki vodi tja, pa je desno \u0161e ena kaverna. S svetilko jo lahko razi\u0161\u010demo, ni predolga, izgubiti se tudi ne moremo. <\/span><\/p>\n Pre\u0161ki vrh<\/p><\/div>\n Pogledi na Sabotin in Sveto goro so \u010dudoviti, posedeti na son\u010dku na klopci pred spomenikom pa res prijetno. Le spomin na mlada \u017eivljenja…\u0161e vedno skeli. Navzdol do kri\u017ei\u0161\u010da cest gremo po isti stezi, saj je po cesti menda precej naokoli. <\/span><\/p>\n Vodice<\/p><\/div>\n Na kri\u017ei\u0161\u010du zavijemo desno navzdol in hodimo po cesti nekaj minut, dokler se levo ne odcepi dobro vidna stezica. Z nekaj skrbnosti je ne moremo zgre\u0161iti. <\/span>Pre\u010dimo pobo\u010dja pod Sveto goro, menda nas steza pripelje na cesto, ki vodi nanjo.<\/span> Mi smo takoj za studencem zavili desno navzdol in sledili markacijam, ki so jih naredili organizatorji. Kaverna na vrhu Vodic<\/p><\/div>\n Nekaj \u010dasa smo se kar strmo spu\u0161\u010dali, potem pa sledili stezi, ki je zavila levo in pre\u010dila pobo\u010dja mimo \u0161e nekaj ostalin prve morije. <\/span>Nad elektrarno smo \u0161li do restavracije in se mimo nje spustili desno navzdol do glavne ceste. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>