{"id":3372,"date":"2009-10-28T22:33:28","date_gmt":"2009-10-28T21:33:28","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=3372"},"modified":"2009-11-01T20:36:40","modified_gmt":"2009-11-01T19:36:40","slug":"gardsko-jezero-trento-belluno","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=3372","title":{"rendered":"Gardsko jezero, Trento, Belluno"},"content":{"rendered":"

ODHOD PROTI ITALIJI \u2013 23.10.2009<\/strong> – Ne vem, katera neizmerno pametna bu\u010da si je izmislila, da morajo otroci aprilski \u0161olski dan prina\u0161ati notri ravno pred jesenskimi po\u010ditnicami. Toda tako je bilo in ni nam preostalo drugega, kot da se sprijaznimo, da bo odhod na \u017ee tako skraj\u0161ane krompirjeve po\u010ditnice, spet pozen. Urni kazalci so \u017ee lezli \u010dez deveto, ko smo kon\u010dno odrinili od doma.<\/p>\n

\"Postanek<\/a>

Postanek pred Postojno<\/p><\/div>\n

Odlo\u010ditev, da bomo prespali kar v Sloveniji, je bila sprejeta tako hitro kot tista, da ne preizku\u0161amo mo\u010di burje v Vipavski dolini. Dolgo\u010dasno avtocestno pot smo zaklju\u010dili v Se\u017eani. Ker parkiri\u0161\u010da, katerega nam je svetoval Free, niti slu\u010dajno nismo ugledali, smo parkirali ob samotni cesti pod \u017eelezni\u0161ko progo, povsem v centru mesta. Ni\u010d ni motilo no\u010dnega miru, tako, da je tudi naju z Majo kmalu zmanjkalo.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

GARDALAND \u2013 24.10.2009<\/strong> – Zjutraj sem vstal \u0161e preden bi budilka lahko opravila svoje nehvale\u017eno poslanstvo. Saj ne vem ali me je pokonci vrgla neka notranja ura ali prvi vlak, ki je pridrdral mimo.<\/p>\n

\"Kraji<\/a>

Kraji be\u017eijo mimo nas...<\/p><\/div>\n

V vsakem primeru smo ob \u0161estih \u017ee peljali proti meji, pred njo \u0161e nato\u010dili gorivo, nato pa naslednjih tristo kilometrov zdolgo\u010daseno zrli v avtocesto. Ko smo pri Peschieri del Garda kon\u010dno zapeljali spet na navadno asfaltno ka\u010do, do Gardalanda ni bilo ve\u010d dale\u010d. Table in navigacija so nam uspe\u0161no kazale pot.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de pred Gardalandom<\/p><\/div>\n

Na parkiri\u0161\u010du pred parkom (N 45.4534115 E 10.7162833, pet evrov, parkiri\u0161\u010de, brez oskrbe, preno\u010diti ni mo\u017eno) nas je \u010dakalo presene\u010denje, saj je bilo tam nekaj foruma\u0161ev. Na hitro smo se pozdravili. Udi nam je svetoval, kje lahko brez te\u017eav prespimo, nato pa je ura \u017ee odbijala odprtje zabavi\u0161\u010dnega parka.<\/p>\n

\"Pred<\/a>

Pred vhodom v park<\/p><\/div>\n

Z \u017divo sva pohitela naprej in izvedela, kje dobimo karte, ko sta pri\u0161li \u0161e Maja in Ajda, pa so nas spustili v park. Prvi\u010d smo bili tukaj, zato si nismo bili \u010disto na jasnem, kam sedaj? Najprej smo jo mahnili na Transgardaland Express, tako, za prvi vtis. Pa ni bil prav ni\u010d adrenalinski, gremo naprej!<\/p>\n

\"Park<\/a>

Park je v znamenju Halloweena<\/p><\/div>\n

Vodne atrakcije smo pustili za zve\u010der, se na\u010dakali na Mamutu, v lete\u010dem kro\u017eniku u\u017eivali ob pogledu na park in jezero in izgubili dih med prostim padom. \u0160li smo na \u010dasovno potovanje, se \u010dudili, da so \u017ee v \u010dasu Ramzesa poznali laserske pi\u0161tole, se spustili po Coloradu, bili v kinu in na predstavi, povsem prilagojeni no\u010di \u010darovnic. Ni bilo presene\u010denje, da se je nastop za\u010del s Trillerjem Michaela Jacksona. Zombiji pa\u010d.<\/p>\n

\"Mammut\"<\/a>

Mammut<\/p><\/div>\n

Ko smo polizali sladoled, smo se z gusarji spustili po skrivnostni vodni poti in se z vlakcem odpeljali nad bolj adrenalinskim delom parka. \u0160li smo na otro\u0161ki vlakec Ortobruco tour, punci jahanja konji\u010dkov na vrtiljaku nista smeli spustiti, potem pa je Majo in Ajdo Top spin vrtel naokoli. Obe pre\u0161ejkani sta bili navdu\u0161eni, \u017diva pa malo manj.<\/p>\n

\"Zavito,<\/a>

Zavito, odvito...\u010carobna gora in Sekvoja<\/p><\/div>\n

Nekaj centimetrov ji \u0161e manjka do dovoljene vi\u0161ine in smo jo pa\u010d razo\u010darali, da je varnost na prvem mestu. Tudi obljuba, da bo do spomladi zagotovo \u0161e kaj zrasla, je ni \u010disto potola\u017eila. Vlakec Magic Mountain nas je navdu\u0161il, pravi klasi\u010dni roller-coaster<\/span>. Lupingi, obrati, ni da ni. Predstava na ledu je bila ravno tako namenjena Halloweenu, vo\u017enja s \u010dolni po Tungi pa <\/span>je pokazala, da je Gardaland \u017ee precej star park.<\/p>\n

\"Predstava<\/a>

Predstava na ledu<\/p><\/div>\n

Ofucana krzna \u017eivali, opice brez roke, oskubljena perjad in zbledele barve ka\u017eejo, da je ta atrakcija do\u017eivela \u017ee bolj\u0161e \u010dase. \u017diva je imela zabave zadosti in z Majo sta od\u0161li v avtodom kuhat ve\u010derjo. Midva z Ajdo pa \u0161e ne. Malce okoli riti sva od\u0161la do Atlantide in se s \u010dolnom zapeljala mimo videnja makaronarjev, kako je bilo neko\u010d videti to izgubljeno kraljestvo.<\/p>\n

\"Tunga\"<\/a>

Tunga<\/p><\/div>\n

Na Jungle Rapids sva se spustila po brzicah in ostala bolj ali manj suha, nato pa za konec po\u010dakala \u0161e na Mamuta. Ob zahajajo\u010dem dnevu sva se \u0161e enkrat odvrtela naokoli. Potem pa mimo mahajo\u010dih kostkov in \u010darovnic od\u0161la na ve\u010derjo. Po njej se nam ni nikamor mudilo, iz parkinga nas je spravil \u0161ele en Luigi, ki se je v odsevnem jopi\u010du na skuterju vozil okoli in pred vsakim od avtodomov potrobil.<\/p>\n

\"Atlantida\"<\/a>

Atlantida<\/p><\/div>\n

Dobro, dobro, saj \u017ee gremo. Pre\u010dkali smo glavno cesto in zapeljali na parkiri\u0161\u010de, ki ga je priporo\u010dil Udi (N 45.4535433 E 10.7037367, brezpla\u010dno, brez oskrbe). In ga tam tudi na\u0161li, z ostalo dru\u017ebo. Zadnje \u010dase prav prijetno presene\u010da. Otroci so tako imeli dru\u017ebo. \u0160e dolgo v no\u010d so se s svetilkami podili po parkiri\u0161\u010du in se \u0161li razne igre. Kon\u010dno so omagali in od\u0161li v avtodome gledat risanke.<\/p>\n

\"Jungle<\/a>

Jungle Rapids<\/p><\/div>\n

Malo pome\u0161ano, pa\u010d glede na to, komu je bil kak\u0161en film bolj v\u0161e\u010d. Kot Kolosej z mno\u017eico dvoran. Tastari smo se med tem zdravili pred avtodomi z raznimi arcnijami in obilico smeha.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

GARDALAND \u2013 25.10.2009 <\/strong>– Zjutraj sem od\u0161el raziskovat obalo proti Peschieri. Predvsem me je zanimalo, \u010de se do mesta da priti ob obali. Obeti so bili dobri, pri marini pa sem obrnil.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de pod Gardalandom<\/p><\/div>\n

Izlet bo \u0161e malo po\u010dakal, danes nas je \u010dakal \u0161e en dan zabavi\u0161\u010da. Udi jo je \u017ee zgodaj zjutraj podurhal, Leone pa malo pred nami. Njega pa\u010d ni pritegnila Umbria, bolj Romeo in Julia. Ob obetih, da se ob jezeru mogo\u010de \u0161e kaj sre\u010damo, smo si pomahali, potem pa smo se tudi mi premaknili na parkiri\u0161\u010de Gardalanda.<\/p>\n

\"Drugi<\/a>

Drugi dan v parku<\/p><\/div>\n

Parkirali smo poleg 572-ke iz Jesenic, se pozdravili, potem pa odpeketali v park. Za danes smo imeli \u017ee bolj izdelan na\u010drt in tako smo se takoj zapodili pod veliko drevo s hi\u0161ko na vrhu, se tam kao obra\u010dali na glavo v \u010darobni hi\u0161i, potem pa ugotavljali, da je del parka \u0161e zaprt. Smo hitro prilagodili na\u010drt in od\u0161li na Jungle Rapids. Brzice so nas malo pre\u0161ejkale, zmo\u010dile pa prakti\u010dno ni\u010d. \u0160e toliko bolje.<\/p>\n

\"\u0160ejka<\/a>

\u0160ejka nas na Jungle Rapids<\/p><\/div>\n

\u0160li smo do gne\u010de, ki je \u010dakala, da se odpre \u0161e preostanek parka in nato pohiteli do \u010carobne gore. Dvakrat nas je vlakec vrtel in obra\u010dal, potem pa se je \u017ee pove\u010dala gne\u010da. Danes je bilo v parku pa\u010d precej ve\u010d ljudi, kot dan poprej. Punci sta \u0161li sami na konji\u010dke Superbaby, z Majo pa \u0161e na vrtiljaka Peter Pan in Kaffeetassen.<\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e bo treba vaditi...<\/p><\/div>\n

Jaz sem raje u\u017eival na soncu. Ogledali smo si preostali predstavi v kinu in med njima sko\u010dili na gusarske ladjice, potem pa sta punci, ko smo \u0161li mimo \u0161otora s predstavo na ledu, hoteli \u0161e enkrat videti umetnije drsalcev. Tudi prav. Ofucana Tunga me je navdu\u0161ila toliko kot dan prej, otro\u0161ki del okoli Albera di Prazzemola pa je bil itak bolj za majhne.<\/p>\n

\"\u0160al\u010dke\"<\/a>

\u0160al\u010dke<\/p><\/div>\n

Vlakec, vrtiljak in vzpon na drevo, so bili vseeno obvezni. S puncama sem se zavrtel na velikem carouselu<\/span> Giostra Cavalli. \u010cista klasika, vsekakor vredna obiska. Nato pa le od spodaj opazoval, ko so se punce zavrtele na Ikarusu. Vrtenje mojemu \u017eelodcu ne prija najbolje. Puncam pa toliko bolje, zato je bilo potrebno ponoviti vajo.<\/p>\n

\"V<\/a>

V divjini Tunge<\/p><\/div>\n

Pri Atlantidi je bila dolga \u010dakalna vrsta, na Mamuta bi morali \u010dakati skoraj uro. Zato smo \u0161li raje \u0161e enkrat na Jungle Rapids, kjer gne\u010da ni bila tako velika. Punce so se \u0161le \u0161e enkrat zavrtet na Ikarusa, pogledali smo si sprevod duhov. Tak pravi, s sve\u010do in krsto z mrli\u010dem. Pa vseeno bolj zabavno kot grozljivo.<\/p>\n

\"Hi\u0161ka<\/a>

Hi\u0161ka na drevesu<\/p><\/div>\n

Vrsta na Atlantidi ni bila ve\u010d tako dolga, zato smo po\u010dakali. V prvi vrsti \u010dolna je na nas kar konkretno \u0161pricnilo. Ob obeh spustih po klan\u010dini. Ko se je vo\u017enja zaklju\u010dila, smo mislili, da je zabave za danes konec. Ker pa se je na na\u0161 \u010doln vkrcala zadnja skupinica obiskovalcev, prostora pa je bilo \u0161e dovolj, smo sko\u010dili v \u010doln nazaj. Nobeden ni rekel ni\u010d, gremo torej \u0161e enkrat.<\/p>\n

\"Duhovi\"<\/a>

Duhovi<\/p><\/div>\n

Tokrat nismo bili v prvi vrsti in ni ni\u010d \u0161pricalo, zaradi \u010desar je bila \u017diva kar malo razo\u010darana. Na podhodu pred koruzno uro in mahajo\u010dimi \u010darovnicami, se je spet pove\u010dala gne\u010da. Ob ograji tik pred izhodom smo se zabavali z raznimi \u201egrozljivimi\u201c kreaturami, ki so uganjale nor\u010dije in sem in tja kak\u0161nega obiskovalca tudi zagrabile.<\/p>\n

\"Ikarus\"<\/a>

Ikarus<\/p><\/div>\n

A le za kratek \u010das, vse skupaj je bila pa\u010d le zabava. V avtodomu smo po\u010dakali, da se je gne\u010da na izvozu iz parka zmanj\u0161ala, sosedu svetovali, kje se da prespati, nato pa skupaj z njim odpeljali na parkiri\u0161\u010de. \u0160e malo smo poklepetali, nato pa nas je zmanjkalo. Ja, so kar naporni ti zabavi\u0161\u010dni parki.<\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

Lepotica...<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

PESCHIERA, SIRMIONE \u2013 26.10.2009<\/strong> – Zjutraj je bilo vstajanje tak\u0161no kot ponavadi. Jaz najprej, potem pa…mencam, dokler pokonci ne vr\u017eem tudi druge. Nikoli ni zadosti zgodaj in nikoli zadosti hitro. To bi Maja vedela najbolje povedati. Povrh je prepad med nama ustvarila tudi med\u010dasovna razlika.<\/p>\n

\"Lago<\/a>

Lago di Garda<\/p><\/div>\n

Jaz sem \u0161e vedno pa\u010d prera\u010dunaval na staro (poletno) uro in se mi je zdelo vse grozno pozno. Maja mi je dopovedovala, da so sedaj pa\u010d novi \u010dasi in da moram upo\u0161tevati izklju\u010dno novo. Kompromis je po zajtrku in vseh pre(ne)potrebnih pripravah pa\u010d prinesel odhod okoli pol devetih. Po kateri uri? Ma, ne bi sedaj o tem…<\/p>\n

\"Peschiera<\/a>

Peschiera del Garda - Porte Verona<\/p><\/div>\n

S skiroji smo se odpeljali po cesti proti jezeru, \u010dez Proprieta privata (zemlji\u0161\u010de sedaj zaprtega hotela) pri\u0161li do jezera in \u017ee poganjali skirce proti Peschieri. Jaz sem tu hodil \u017ee v\u010deraj, zato mi je bila pot znana. Vsaj do marine. Od tam do mesta, pa ni ve\u010d dale\u010d. \u0160e nekaj sto metrov do mostu, \u010dezenj in \u017ee smo stali pred mestnimi vrati Porte Verona.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na obzidju nad nekdanjo voja\u0161nico<\/p><\/div>\n

Mogo\u010dne so, v\u010dasih bi se jih nedvomno ustra\u0161il vsak zavojevalec. Danes pa…ma, kdo ve. Takoj za mestnimi vrati smo zavili levo na dvori\u0161\u010de artilerijske kasarne. Danes so znotraj upravne zgradbe in tudi nekaj policistov, kot je kazal skuter\u010dek s ponosnim napisom Polizia pred vrati.<\/p>\n

\"Detajl<\/a>

Detajl nad vrati artilerijske kasarne<\/p><\/div>\n

Vzpeli smo se na obzidje in previdno korakali po rosni travi, potem pa vrnili na glavno cesto in sledili planu poti, kot si ga je za\u010drtala Maja. Zakaj pa ne. Pred stavbo iz Habsbur\u0161kih \u010dasov, na zunaj v precej ubogem stanju, smo zagledali zanimiv napis. To ni last ob\u010dine, temve\u010d dr\u017eave, ki je dol\u017ena skrbeti za svojo lastnino. V treh jezikih. Naj se ve, kdo je odgovoren za slabo podobo mesta. Zanimivo in vredno posnemanja, ni kaj.<\/p>\n

\"Tr\u017enica\"<\/a>

Tr\u017enica<\/p><\/div>\n

\u010cez most smo pri\u0161li v drugi del mesta, \u0161e vedno znotraj trdnjave. \u0160li smo po ozki ulici in se ustavili ob trgovinici z doma\u010dimi \u017eganjicami. Potem pa skozi vrata Porta Brescia izstopili iz utrjenega dela mesta. Na drugi strani mostu nas je pri\u010dakala tr\u017enica, kjer se je dalo dobiti vse, od sadja, rib, obla\u010dil, modnih dodatkov, ki\u010da. Ni da ni.<\/p>\n

\"Vse<\/a>

Vse po en evro...<\/p><\/div>\n

Nas ni zagrabila nakupovalna mrzlica. Zato smo stopili le do prodajalca sadja in si iz velike ko\u0161are z napisom \u00bbvse po en evro za kilogram\u00ab nabrali doma\u010dih hru\u0161k, mandarin, kivijev in jabolk. Garantirano doma\u010de in seveda povsem bio. Kot nam je zatrdil prijazni prodajalec. Presneto. V takih trenutkih, te pa Italija prepri\u010da. S svojim iskrivim temperamentom.<\/p>\n

\"Kaki\"<\/a>

Kaki<\/p><\/div>\n

Pa \u010deprav \u0161e vedno precej na severu. Uf, skoraj (\u017ee) ljubezen. Oko smo vrgli \u0161e na top nad vodo, nato pa \u010dez most in skozi Porte Brescia stopali nazaj v utrjeni del mesta. Zavili smo desno, mimo voja\u0161nice 30. maja, in na levi uzrli cerkvico. Stopili smo vanjo, nekaj drobnih misli se nam je utrnilo v poduhovljeni notranjosti.<\/p>\n

\"Chiesa<\/a>

Chiesa di San Martino<\/p><\/div>\n

Potem pa smo se mimo ostankov rimskih izkopanin napotili po ozkih mestnih ulicah. Spet Majina ideja in \u010disto ni\u010d napa\u010dna. \u010cez mogo\u010dni most na drugem koncu mesta, smo se vra\u010dali proti Porti Verona. Skiroje smo poganjali po znani poti mimo marine nazaj proti avtodomu. Presenetil nas je sosed, ki je bil \u0161e vedno tam. Pojasnil je, da so \u0161li na sprehod v drugo smer.<\/p>\n

\"Rimske<\/a>

Rimske izkopanine<\/p><\/div>\n

Poslovili smo se in se odpeljali proti Sirmioneju. Malo pred njim, smo si \u0161li pogledat \u017ee ve\u010dkrat opisano in pohvaljeno postajali\u0161\u010de nekaj kilometrov pred mestom. Vendar nas s ceno 18 evrov za en dan ni prepri\u010dal. Potem \u017ee raje parkiramo \u010disto pred mestom, smo si rekli in odvi\u017eali do znanega postajali\u0161\u010da le nekaj minut pred gradom Rocca Scaligera (N 45,486935\u00a0\u00a0E\u00a010,610577, od 6,6 evra za uro do 21 evrov za cel dan, vsa oskrba).<\/p>\n

\"Trije<\/a>

Trije stebri<\/p><\/div>\n

Parkirali smo, nekaj malega na hitro pojedli, pomahali Silverju, potem pa od\u0161li proti vhodu v stari del mesta. Pa sem pohitel nazaj, saj mi je kapnilo, da bi s Silverjem lahko naredila zanimivo kup\u010dijo. Tako sva zamenjala kartici, on je bil pa\u010d \u017ee tik pred odhodom in je pla\u010dal za dve uri, jaz pa za cel dan.<\/p>\n

\"Grad\"<\/a>

Grad Rocca Scaligera<\/p><\/div>\n

Seveda nam je to omogo\u010dilo, da smo na parkiri\u0161\u010du ostali nekaj ur dlje. Zapletena ra\u010dunica, verjetno dosegljiva samo miselnim vijugam kak\u0161ne Vegove glave. Ali pa\u010d gorenjskega Gumpija. Super, Silver, pivo seveda bo… Punce sem dohitel pred vhodom v grad.<\/p>\n

\"Pred<\/a>

Pred odlo\u010ditvijo<\/p><\/div>\n

Skupaj smo zmajevali z glavo in ni\u010d nam ni bilo jasno, zakaj se vsi vhoda ogibajo kot hudi\u010d kri\u017ea. Ko sem stopil bli\u017ee, mi je bilo pa takoj jasno. Lunedi. Ponedeljek. Zaprto. Jah, kaj se more. Smo pa\u010d od\u0161li po mestnih ulicah, se ustavili ob znaku, ki je nazorno povedal, kaj je treba narediti. In Maja je seveda takoj dobila poljub.<\/p>\n

\"Srame\u017eljivi<\/a>

Srame\u017eljivi svetnik<\/p><\/div>\n

V cerkvi Santa Maria Maggiore smo zmotili doma\u010dinke, ki so jo ravno vneto \u010distile, potem pa se mimo obiralcev oliv spustili na pot ob jezeru. Sledili smo ji proti pomolu, pred katerim v jezero te\u010de voda, polna \u017evepla. Tako je tudi videti in predvsem vonjati. Presneto, ker je tekla \u010dez po\u010deno cev, nam ni bilo jasno ali v jezero odteka kanalizacija ali pa\u010d termalna voda.<\/p>\n

\"Lahko,<\/a>

Lahko, da je zdravo, je pa tudi vro\u010de in smrdi!<\/p><\/div>\n

Bazen\u010dki pod mo\u010dno vro\u010do vodo so kazali na drugo mo\u017enost, pa tudi stavba s \u010drpali\u0161\u010dem term nad njimi. Mi se ji nismo pustili. Vzpeli smo se na vrh nad klifom, kjer stojijo ostanki Grotte di Catullo, razvaline rimskega kopali\u0161\u010da, raztresenega na hribu med starimi olivami. Pojasnilna tabla pred vhodom z lepim zra\u010dnim posnetkom nam je odkrila marsikaj.<\/p>\n

\"Trsti\u010dje\"<\/a>

Trsti\u010dje<\/p><\/div>\n

Napis na vhodu pa pa\u010d to, kar bi \u017ee morali vedeti. V ponedeljek zaprto. Tudi prav, si bomo pa kopali\u0161\u010de naredili sami. Spustili smo se nazaj do jezera, \u0161li pod klifom in skakajo\u010d po velikih kamnih povsem na koncu rta nad seboj ugledali ostanke kopali\u0161\u010da. Masivna zadeva, celo marsikatere dana\u0161nje terme so precej manj\u0161e.<\/p>\n

\"Grotta<\/a>

Grotte di Catullo<\/p><\/div>\n

Vra\u010dali smo se nazaj proti pomolu, kjer nas je \u010dakala Maja. Kot ma\u010dka se je prijetno grela na toplem soncu. In poro\u010dala, da voda tu sploh ni pretirano topla. Ja, pa kaj \u0161e… Ji nismo verjeli. Kopalk sicer nismo imeli s seboj, a saj nas nih\u010de ne pozna. Otroci so tako lahko brez, ata pa imajo pa\u010d spodnje hla\u010de, ki so tak\u0161ne kot kopalke. Tiste retro.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na obali<\/p><\/div>\n

In res ni bila voda \u010disto ni\u010d pretirano hladna. Zaplavali smo, uvijali med velikimi oblimi kamnitimi bloki in v\u010dasih posedeli na njih, do popka v vodi in z nogami bingljajo\u010dimi nekam v globino. Sploh se nam ni preve\u010d mudilo ven. \u010cofotanje je bilo fajn, pa \u0161e sonce nas je prijetno grelo.<\/p>\n

\"Oto\u010dki\"<\/a>

Oto\u010dki<\/p><\/div>\n

Ko smo kon\u010dno prilezli ven, nas je posu\u0161ilo sonce, potem smo se oblekli, zabavali nekaj racakov (ali pa\u010d oni nas) in se ob obali in skozi mesto napotili proti parkiri\u0161\u010du. Pred gradom je bil obvezen sladoled. Okusov so v sla\u0161\u010di\u010darni imeli toliko, da si jih verjetno niti sami ne zapomnijo. Izbrali smo navadne kornete, picolo variante.<\/p>\n

\"Skok\"<\/a>

Skok<\/p><\/div>\n

Res je bila cena evro in pol, toda tudi kepice, ki jih je prodajalka nagrmadila na mini kornetke, so bile res konkretne. Na parkiri\u0161\u010du smo \u0161e izpraznili strani\u0161\u010de, pla\u010dali parkirnino, nato pa odrinili proti severu. Ura je bila \u017ee kar pozna. \u017delja, da bi strme severozahodne obale prevozili \u0161e za dneva, nas je priganjala. Kratek postanek v Lidlu za obnovo zalog, potem pa postankov ni bilo ve\u010d.<\/p>\n

\"Mrzlo?<\/a>

Mrzlo? Neeeee...<\/p><\/div>\n

Vasice so izginjale za nami, Desenzano, S. Felice, Salo, Gardone Riviera, Gargnano. Vsaka po svoje zanimiva, bo seveda potrebno \u0161e priti. Saj kon\u010dno niti ni tako zelo dale\u010d. Ko smo pri\u0161li do tunelov, je bila pot sprva kar malo scary. <\/strong><\/span>Prvi tuneli so namre\u010d nenavadno visoki in ozki.<\/p>\n

\"Vsi<\/a>

Vsi enaki, vsi druga\u010dni<\/p><\/div>\n

Tako ima\u0161 stalno ob\u010dutek, da bo\u0161 ob normalni vo\u017enji do\u017eivel bli\u017enje sre\u010danje med alkovnom in na dolo\u010denih mestih \u017ee kar mo\u010dno podrajsanim obokom tunela. Pa se je vse sre\u010dno iz\u0161lo, v\u010dasih sem iz varnostnih razlogov raje peljal malo bolj proti sredi ceste, v novej\u0161ih galerijah, pa tudi za to ni bilo potrebe. Med tuneli se nam je odpiral pogled na jezero, ki se je po\u010dasi poslavljalo od dneva. \u010carobno.<\/p>\n

\"Mestne<\/a>

Mestne ulice<\/p><\/div>\n

Na nasprotnem bregu so se za\u010dele pri\u017eigati lu\u010di, kar je vsemu dajalo \u0161e poseben \u010dar. Ko je bilo tunelov kon\u010dno konec, smo \u017ee pristali v Rivi del Garda. Tu ne bo te\u017eav, sem si mislil. Ja, pa jade. Koordinate, ki naj bi nas pripeljale na po\u010divali\u0161\u010de za avtodome, so nas sicer usmerile v ulico, kjer bi se ob cesti dalo parkirati, \u010de ne bi bilo vse polno.<\/p>\n

\"Lunedi...chiuso!\"<\/a>

Lunedi...chiuso!<\/p><\/div>\n

O pravem po\u010divali\u0161\u010du ali celo kak\u0161ni oskrbni postaji, pa ne duha, ne sluha. Z Majo sva kaj hitro obupala, vnesla nove koordinate, tokrat v Torboleju. Uf, spet je \u0161lo nekam \u010dudno, ozka ulica, na edinem ozkem kri\u017ei\u0161\u010du ni bilo mo\u017enosti za obra\u010danje. Na koncu ceste naravnost stoji hotel, je ugotovila Maja, torej sem, upajo\u010d na najbolj\u0161e, zavil levo.<\/p>\n

\"Limona<\/a>

Limona in Modro nebo<\/p><\/div>\n

Veliko parkiri\u0161\u010de in nad njim \u0161e eno, tik poleg kampa. Mogo\u010de je bil tudi to razlog, da je bila pred parkiri\u0161\u010dem nekam neprijazna tabla. Prepovedano za avtodome. Vseeno smo parkirali, Maja je pripravljala ve\u010derjo, jaz pa sem od\u0161el malo pogledat naokoli. Na\u0161el sem pravo po\u010divali\u0161\u010de, toda cena 30 evrov za 24 ur, se mi je zdela prehuda.<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Prednja stran gradu<\/p><\/div>\n

Ugotovil pa sem, da javna parkiri\u0161\u010da tu niso pla\u010dljiva od devetih zve\u010der do devetih zjutraj, nobenih sovra\u017enih tabel. Po ve\u010derji sta naju punci kar malo presenetili z odlo\u010ditvijo, da gresta spat. Dan ju je pa\u010d utrudil, ni kaj. In sta res kaj hitro zaspali. Midva z Majo sva \u0161e malo pospravila stvari, nato pa odpeljala. Ugotovila sva, da je na spodnjem parkingu \u017ee en polintegrirec.<\/p>\n

\"Odsev\"<\/a>

Odsev<\/p><\/div>\n

Ma, tabla pa vseeno ostaja, pa tudi vrata, ki ti jih lahko hitro kak\u0161en jeznoriti Italijan zapre in zaklene. Odpeljala sva se skozi Torbole proti koordinatam, ki jih je na forumu pripel Dave (N 45.862004 E 10.875945, podnevi pla\u010dljiv, tabla s prepovedjo no\u010dnega parkiranja). Zanimivo mesto, tudi en van\u010dek je bil tam.<\/p>\n

\"Vasice<\/a>

Vasice ob poti se vrstijo ena za drugo...<\/p><\/div>\n

Toda pred vhodom je bila ob hi\u0161ici tabla z za Gardo dokaj zmerno tarifo za parkiranje od osme do dvajsete ure in poleg velikim znakom in napisom, da je parkiranje pono\u010di prepovedano. Ma, klinc gleda te prepovedi, gremo na mesto, ki sem ga odkril ob mojem raziskovanju. Zapeljali smo se nazaj skoraj do vhoda na pregre\u0161no drago po\u010divali\u0161\u010de, toda namesto naravnost smo tik pred njim sledili tabli za pla\u017eo in zavili levo proti jezeru.<\/p>\n

\"Dan<\/a>

Dan po\u010dasi uga\u0161a<\/p><\/div>\n

Tam je mo\u017eno parkirati v dokaj samotni, a osvetljeni ulici med dvema kampoma in le malo nad jezerom (N 45.8713768 E 10.8721014, parkiri\u0161\u010de, od devetih zjutraj do devetih zve\u010der 1,3 evra na uro). Pono\u010di zastonj. Za nas Gorenjce torej ve\u010d kot primerno. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

RIVA DEL GARDA, MONTE BRIONI, ARCO \u2013 27.10.2009<\/strong> – Zjutraj smo od\u0161li na obalo opazovat jezero in gore nad Rivo. \u010cudovit prizor. Vreme je bilo \u0161e vedno lepo, le veter je malo pihal.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de nad jezerom v kraju Torbole<\/p><\/div>\n

Kar je nas morebiti motilo, je bilo za surfarje pravi blagoslov. Takoj se jih je nekaj spravilo na vodno gladino, nekateri so leteli kot rakete, drugi pa komaj lovili ravnote\u017eje. Po zajtrku smo se odpeljali nazaj v Rivo in bili \u0161e kako presene\u010deni, ko smo po\u010divali\u0161\u010de na\u0161li takoj in brez te\u017eav (N 45.8796647 E 10.8590788, pol evra na uro, popolna oskrba).<\/p>\n

\"Jutrenji<\/a>

Jutranji pi\u0161<\/p><\/div>\n

Kaj se je v\u010deraj me\u0161alo navigaciji, nam ni bilo jasno. Parkirali smo, pla\u010dali parkirnino in izvlekli skiroje. Ko sem voznika tovornjaka s sladoledom, ki je postanek izkoristil za skok v strani\u0161\u010de, pobaral o eni izmed zanimivosti v bli\u017eini, je bil odgovor nekaj polomljene angle\u0161\u010dine. Sko\u010dil sem v avtodom po vodni\u010dek, morebiti pa zadevo napa\u010dno nagla\u0161am, sem si mislil.<\/p>\n

\"Nekateri<\/a>

Nekateri obvladajo<\/p><\/div>\n

Toda ko sem pri\u0161el ven, me je vpra\u0161al, \u010de sem Slovenec in kazal na registrsko tablico. Ja, sem, pa kaj. On pa je bil seveda…Hrvat. Skoro zemljo. Takoj sva bila vse zmenjena. Do centra naj bi bilo pribli\u017eno tri kilometre, za nas torej malenkost. Najprej smo \u0161li ob glavni cesti, nato pa zavili na kolesarsko pot, ki prav hecno vijuga, malo pro\u010d od jezerske obale.<\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de v Rivi<\/p><\/div>\n

Pre\u010dkali smo manj\u0161i mosti\u010d in se mimo trajekta napotili po jezerski promenadi \u2013 Lungolago e spiaggia odpeljali proti centru. \u0160li smo skozi Porta san Michele in nato med iskanjem informacij prekri\u017earili mestno jedro, pokukali v cerkev Chiesa dell’Inviolata in bili nad notranjostjo navdu\u0161eni.<\/p>\n

\"Chiesa<\/a>

Chiesa dell'Inviolata<\/p><\/div>\n

Med vra\u010danjem proti obali, smo na trgu pred cerkvijo Chiesa di Santa Maria Assunta firbcali med osamljenimi prodajalci na nekak\u0161ni tr\u017enici in v cerkvi ugotovili, da ne dosega lepote prej videne. Ko smo drugi\u010d preizkusili znanje tujih jezikov pri prodajalcih \u010dasopisov, smo kon\u010dno na\u0161li informacije.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost cerkve<\/p><\/div>\n

Seveda smo bile to\u010dno tam, kjer smo se prej peljali v mesto. Jah, kdor nima… Gospa na informacijah je najprej povsem po Italijansko pojasnila, da zna angle\u0161ko \u201ea little\u201c, toda potem ni razo\u010darala. Izvedel sem marsikaj koristnega, predvsem pa dobili odli\u010den vodnik po Gardi in Trentinu.<\/p>\n

\"Porta<\/a>

Porta san Michele<\/p><\/div>\n

\u017de ob poti nazaj sem malo kukal vanj in ugotovil, da so opisane tudi sprehajalne poti. Na\u010drt, da bi obiskali v dopoldanskem \u010dasu \u0161e Cascato del Varone, skoraj sto metrov visok slap, nekaj kilometrov nad Gardo ali pa\u010d kar mestece Arco so izvodenele ob pogledu na sliko in opis poti na Monte Brioni. Hribi, to je nekaj za nas.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na promenadi<\/p><\/div>\n

Podalj\u0161ali smo parkirnino, se preobuli in se odpravili. Za\u010detka poti ni bilo te\u017eko najti, ob tunelu je treba iti po stopnicah, jo mahniti mimo nekak\u0161ne vile, potem pa le slediti stezi. Markacij sicer ni, odcepov pa tudi skoraj ne. Pot pa je…\u010dudovita. Pod to se lahko podpi\u0161em. Ena lep\u0161ih, kar sem jih do sedaj prehodil.<\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot miru<\/p><\/div>\n

Poteka namre\u010d po robu strme stene, visoko nad vasjo Torbole, na katero se stalno odpira razgled. Jezero in hribi nad njim so kot na dlani, vi\u0161je kot si, vedno bolj se odpira tudi pogled na Rivo. Ob poti pa ruj v vseh barvah, oljke s \u010drnimi olivami, mladi hrast. Kontrasti, kot smo jih vajeni pri nas na krasu.<\/p>\n

\"Torbole\"<\/a>

Torbole<\/p><\/div>\n

Pot je skoraj ves \u010das dokaj primerno zavarovana, vseeno pa nekaj previdnosti ni odve\u010d, \u0161e posebej, \u010de so poleg otroci. Vsemu zanimivemu se je pridru\u017eila \u0161e vrsta ostankov nekdanjih bojnih polo\u017eajev neke davne armade. <\/span>Avstro-Ogrski vojaki so jih gradili med leti 1860 in prvo svetovno vojno. Tiso\u010de ton betona, ki sedaj le \u010daka, da ga bo pohrustal zob \u010dasa.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na strehi nekdanje artilerijske baterije<\/p><\/div>\n

In ta si \u017ee brusi zobe. Iznad nekdanjih artilerijskih baterij se je odpiral lep pogled naokoli. V njih pa se ni dalo, saj so vsi vhodi zaprti z re\u0161etkami. Na zgornjem platoju smo po\u010dili, pomalicali in se martin\u010dkali. Potem pa od\u0161li proti vrhu. Najprej smo \u0161li mimo kri\u017ea in bili skoraj prepri\u010dani, da se na sam vrh zaradi oddajnikov ne da. Pa nam je uspelo, stezica nas je pripeljala do tja.<\/p>\n

\"Torbole<\/a>

Torbole iz zraka<\/p><\/div>\n

Kamniti kri\u017e, bogsigavedi od kdaj, je stisnjen med sodobne telekomunikacijske pripomo\u010dke. Nas je bolj kot to zanimal razgled. Od tu se je odli\u010dno videl Arco. Z zna\u010dilnim gradom nad strmo steno ga pa\u010d ne more\u0161 zgre\u0161iti. Takrat je v nas \u017ee za\u010dela rasti neka ideja…nenavadna, a zato \u0161e toliko bolj privla\u010dna.<\/p>\n

\"Pisano\"<\/a>

Pisano<\/p><\/div>\n

Navzdol smo se odpravili na drugo stran hriba, pot je bila vedno bolj strma. Ko smo pri\u0161li mimo nekdanjega rova, pa je bila skoraj bolj kot pot, le \u0161e strma dr\u010da. <\/span>Kon\u010dno nas je vendarle brez te\u017eav odlo\u017eila na \u0161iroko pot. Zavili smo levo in \u0161li nekaj \u010dasa skoraj naravnost, potem pa le \u0161e navzdol. Ko se je odcepila steza, po kateri smo se tudi vzpeli na hrib, smo ji sledili.<\/p>\n

\"Ruj\"<\/a>

Ruj<\/p><\/div>\n

Le z Ajdo sva \u0161la ob spodnji artilerijski voja\u0161nici malo po svoje. In tako odkrila, da je nek velikan odtrgal re\u0161etke iz spodnjega vhoda v baterijo. Pokukal sem vanjo in ugotovil, da strme stopnice peljejo v notranjost. Ki pa je bila povsem temna, zato sem ostal kar spodaj. Vrnil sem se na pot in z Ajdo sva pohitela navzdol.<\/p>\n

\"Riva<\/a>

Riva del Garda<\/p><\/div>\n

Ravno pri tunelu sva ujela Majo in \u017divo. Od\u0161li smo v bli\u017enjo picerijo, naro\u010dili pice in jih potem ob ugotavljanju, kam jo bomo mahnili naprej, pomlaskali. Resda smo od Italijanov pri\u010dakovali vsaj okus petih zvezdic. Tako slastne niso bile, tako slabe pa spet ne, da bi se zmrdovali. Sklep, ki je \u017ee nekaj \u010dasa po\u010dasi rasel v nas, je sedaj do\u010dakal svojo potrditev.<\/p>\n

\"Monte<\/a>

Monte Brioni<\/p><\/div>\n

\u0160e nekaj ra\u010dunanja, poizvedovanja in demokrati\u010dnega odlo\u010danja je bilo potrebnega, da smo se kon\u010dno odlo\u010dili, da na\u0161e \u017ee kar dobro izdelane na\u010drte, strgamo in vr\u017eemo v ko\u0161 ter gremo najprej v Arco, nato v Trento in naprej nad Bolzanom proti Lienzu in \u010dez Avstrijo domov. Torej odhod.<\/p>\n

\"Arco\"<\/a>

Pogled na Arco iz vrha Monte Brioni<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo se v Arco, ki je od Rive oddaljen le dobre \u0161tiri kilometre. Spra\u0161evali smo se, \u010de bomo na\u0161li kak\u0161no parkiri\u0161\u010de brez prepovedi za avtodome. Potem pa presene\u010denje. Po goli sre\u010di smo zavili na parkiri\u0161\u010de, ki je imelo tudi po\u010divali\u0161\u010de za avtodome (N 45.9222682 E 10.8906732, prve \u0161tiri ure vsaka po en evro, potem po pol evra na uro, cel dan deset, brez oskrbe).<\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de v Arcu<\/p><\/div>\n

Prostora ve\u010d kot dovolj. Odli\u010dno . Pla\u010dali smo za tri ure in pohiteli \u010dez staro mestno jedro, ki je le nekaj minut pro\u010d od parkiri\u0161\u010da. Najprej smo stopili v malo cerkvico Chiessa di San Giuseppe takoj na drugi strani kri\u017ei\u0161\u010da, nato pa po ozkih mestnih ulicah stopali proti ogromni cerkvi Collegiata di Santa Maria Assunta.<\/p>\n

\"Olive\"<\/a>

Olive<\/p><\/div>\n

Trgovinice so bile v veliki meri napolnjene z alpinisti\u010dno opremo. V eni izmed njih je bila cela stena polna vponk in kompletov. Arco je pa\u010d svetovni center plezanja in na trgu pred cerkvijo ura odbija \u010das do svetovnega prvenstva, ki bo tu leta 2011. Mi smo sledili uli\u010dici, ki se vzpenja proti gradu. Kot bi mignil smo bili nad hi\u0161ami, mimo obiralcev oliv smo se napotili med oljkami navzgor.<\/p>\n

\"Arco\"<\/a>

Arco<\/p><\/div>\n

Ni\u010d se nismo obirali, saj je tabla na za\u010detku poti namignila, da je grad v oktobru odprt le do \u0161tirih popoldne, eno uro prej pa naj bi \u017ee nehali spu\u0161\u010dati v najbolj zanimiv del. Pa so Italijani na na\u0161o sre\u010do svetlobna leta od nem\u0161ke natan\u010dnosti. Tako so nas ob pol \u0161tirih \u0161e brez te\u017eav spustili v grad, kupone za popust vrnili in vseeno zara\u010dunali zni\u017eano ceno, za otroke pa zastonj, \u010deprav je cenik govoril druga\u010de.<\/p>\n

\"Nenavadno<\/a>

Nenavadno drevo ob poti<\/p><\/div>\n

Je pa po drugi strani res, da je edino prodajalka kart obvladala nekaj polomljene nem\u0161\u010dine. Pa kaj bi to, njen danke in moj prego, sta ravno prav sedla skupaj. Sprehodili smo se mimo velikega stolpa in si pogledali ostane fresk v edini malo bolj ohranjeni stavbi.<\/p>\n

\"Veliki<\/a>

Veliki stolp<\/p><\/div>\n

Dvorne dame in vitezi se igrajo razli\u010dne igre, je pojasnila <\/span>zlo\u017eenka, ki smo jo dobili na vhodu. Razli\u010dne igre. Hm, seveda… I tata bi, sine… Vzpenjali smo se proti gornjemu stolpu (La Torre Renghera). Vmes smo si zanimivosti o gradu brali iz pojasnjevalnih tabel. Za stolpom smo opazili plezalca na sosednji steni, ki sta se spu\u0161\u010dala ob vrvi.<\/p>\n

\"Monte<\/a>

Monte Brione in Riva del Garda<\/p><\/div>\n

Malo ni\u017eje, ob stolpu La Torre di Guarda verso Laghel, kjer je obzidje zavilo nazaj proti velikemu stolpu, se jih je videlo \u0161e bolje. Prvovrstna atrakcija. Kje je bil v tem malem stolpu opisani kamin, nam ni uspelo ugotoviti. Mimo lesene hi\u0161ke, ki jo je Maja takoj razglasila za hi\u0161o Snegulj\u010dice, smo se vrnili do blagajne.<\/p>\n

\"Grajska<\/a>

Grajska gospodi\u010dna<\/p><\/div>\n

Z Ajdo sva se \u0161la \u0161e enkrat slikat k velikemu stolpu, pogledala sva v zapor, nato pa smo \u017ee stopali skozi olj\u010dni nasad nazaj proti mestu. \u010cudili smo se nenavadnim pisanim plodovom neznanega drevesa in skoraj \u0161e bolj ogromnemu cvetu agave. Oljke so bile v glavnem \u017ee otresene, mesto pa \u0161e vedno tik pod nami.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na strehe Arca iz grajskega hriba<\/p><\/div>\n

Po ozkih mestnih ulicah smo se napotili proti cerkvi Collegiata di Santa Maria Assunta, pokukali vanjo in se obrnili okoli svoje osi. Na trgu pred cerkvijo je namre\u010d kar nekaj zanimivih stavb. Palazzo Giuliani o del Palazzo Nuovo je rekonstrukcija stavbe, ki je bila kot dom grofov iz Arca omenjena \u017ee leta 1462, v Palazzo di Piazza o del Muncipio je dru\u017eina Arco bivala do srede 19. stoletja, potem pa je stavba pripadla javnosti.<\/p>\n

\"Od\u0161tevanje\"<\/a>

Od\u0161tevanje<\/p><\/div>\n

Ravno nasproti nje pa je Fontana del Mose. <\/span>V hi\u0161i Palazzo Marchetti o di San Pietro je danes kafetarija, Conti d’Arco, kjer se je Maji zahotelo pravega italijanskega cappuccina. Menda je bil dober, tudi ledeni \u010daj ni bil slab. Malo zadaj smo uzrli \u0161e cerkev Chiesa di Sant’Anna. <\/span>Pa nismo \u0161li raziskovat njene notranjosti.<\/p>\n

\"Kapelica<\/a>

Kapelica v stolnici<\/p><\/div>\n

\n

Sprehodili smo se po parku, si ogledovali zanimive kipe in \u0161e bolj zanimiva drevesa. Punci sta sko\u010dili na igrala, ki pa so bila bolj za majhne. Kar je \u017divi en italijanski froc tudi hitel dopovedovati. Seveda ga ni razumela ni\u010d. Pa se tudi ni sekirala, tako ali tako je bil \u010das, da gremo proti avtodomu, saj se ob \u0161estih zapirajo tudi trgovinice.<\/p>\n

\"Trg\"<\/a>

Palazzo di Piazza o del Municipio<\/p><\/div>\n

\n

Malo smo kolebali med limoncelom in vinom iz bregov Garde in se odlo\u010dili za dve steklenici slednjega. Ob tem pa debelo gledali, kak\u0161ne testenine, omake in olja z okusom, ustvarjajo in predvsem tudi kako drago jih prodajajo. Nam pa\u010d tokrat ne. V avtodomu smo bili hitro pripravljeni za odhod, najve\u010d \u010dasa je vzela priprava televizije. Da bi punci spodbujala k gledanju okolice nama tokrat ni pri\u0161lo niti na misel.<\/p>\n

\"Nad<\/a>

Nad mestom kraljuje grad<\/p><\/div>\n

\n

Zunaj je bila \u017ee temna no\u010d. Ko smo peljali proti Trentu, sva z Majo le slutila obrise gora, ki zaokro\u017eajo dolino, jezerce pod nami je bilo obdano z lu\u010dkami, tudi gradovi so bili osvetljeni. V Trentu smo peljali proti koordinatam po\u010divali\u0161\u010da in \u017ee takoj za mostom \u010dez reko <\/strong>Fiume Adige <\/strong><\/span>ob cesti opazili parkiran avtodom in oznako, da je dovoljeno za tri avtodome.<\/p>\n

\"Cappuccino<\/a>

Cappuccino pri grofih iz Arca<\/p><\/div>\n

\n

Toda mi gremo seveda na pravo po\u010divali\u0161\u010de, le kaj si misli Nemec, da se nasmoli takole ob hrupno cesto. Seveda ra\u010dunica brez kr\u010dmarja. Ne le, da je bilo vseh pet mest za avtodome na velikem parkiri\u0161\u010du \u017ee polnih (N 46.0655555 E 11.1144447, zastonj, brez oskrbe), tam parkirani avtodomarji tudi niso kazali nobenega interesa, da bi se umaknili pri\u0161leku iz daljne Slovenije.<\/p>\n

\"Palazzo<\/a>

Palazzo Marchetti o di San Pietro in Chiesa di Sant' Anna<\/p><\/div>\n

\n

Da bi parkiral kje drugje, pa tudi ni bilo za misliti. Sicer veliko parkiri\u0161\u010de je bilo krcato polno in kar nekaj spretnosti je bilo potrebne, da sem zlezel nazaj na cesto. Hja, v sili \u0161e hudi\u010d muhe \u017ere, smo si rekli, in parkirali pred nem\u0161ki avtodom ob cesto (N 46.0683236 E 11.1150046, zastonj, brez oskrbe). Zasedli smo zadnji parking, kar je spoznal verjetno tudi Italijan, ki je \u0161el za mano posku\u0161at sre\u010do na veliko parkiri\u0161\u010de in se nato vrnil do naju z Nemcem.<\/p>\n

\"Ve\u010der<\/a>

Ve\u010der na ulicah Arca<\/p><\/div>\n

\n

Tisti \u201etretji\u201c parking je bil namre\u010d ozna\u010den z znakom za invalide. Lokalni prostitutki, ki sta prej na mestu za invalide \u010dakali na stranke, sta se ob na\u0161em prihodu umaknili in raje paradirali na poti ob reki. \u010ceprav sta na obraz nanesli celoletno proizvodnjo kozmetike sumljive kvalitete manj\u0161e kitajske tovarne, sta bili \u0161e vedno lepi kot…oslovska rit.<\/p>\n

\"Castel<\/a>

Castel Toblino je kot privid<\/p><\/div>\n

\n

Ma, Italijani imajo res \u010duden okus, a pa\u010d, sto ljudi…sto \u010dudi. Mi smo naredili ve\u010derjo, \u0161e malo tekmovali v hitrosti re\u0161evanja sudokuja, nato pa popadali v posteljo. Hrup nas ni ve\u010d motil, ko sem se proti jutru zbudil, pa je bilo zunaj presenetljivo tiho, celo ptice se je sli\u0161alo. Seveda pa to ni trajalo prav dolgo.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

TRENTO, BELLUNO \u2013 28.10.2009<\/strong> – Ko se je za\u010del obi\u010dajni delovni dan, se je hrup na cesti pove\u010dal. Na sre\u010do smo bolj zgodni tipi, tako da nas to ni preve\u010d motilo.<\/p>\n

\"Torre<\/a>

Torre Vanga<\/p><\/div>\n

Pozajtrkovali smo in se pripravili, nato pa slede\u010d tablicam od\u0161li proti centru starega dela mesta. Vodni\u010dek nam je \u017ee namignil, katere so najve\u010dje znamenitosti, torej ne bo te\u017eav. Mimo stolpa Torre Vanga in zaradi obnavljanja zaprte cerkve Santa Maria Maggiore smo pri\u0161li na Piazza Duomo.<\/p>\n

\"Santa<\/a>

Santa Maria Maggiore<\/p><\/div>\n

Tam stojita katedrala di san Vigilio in pa stavba Tridentino v kateri so v srednjem veku bivali nad\u0161kofje, danes pa <\/span>je tam muzej Diocesano. Obstali smo sredi trga in ob\u010dudovali katedralo, se napotili okoli nje in na\u0161li spomenik svetemu Vigiliju, zavetniku Trenta. Malo naprej pa ugledali na katedrali tudi <\/span>slovite prepletene stebre.<\/p>\n

\"Piazza<\/a>

Piazza Duomo<\/p><\/div>\n

V katedrali je bila ravno ma\u0161a, zato smo si jo ogledali bolj na hitro. Predvsem stopnice, ki se na vsaki strani vzpenjajo nekam pod strop, so nenavadne. Spet na sve\u017eem zraku, smo od\u0161li po ulici Via Belenzani. Na obeh straneh stojijo vile, ena bolj zanimiva od druge.<\/p>\n

\"Catedrale<\/a>

Catedrale di San Vigilio <\/p><\/div>\n

Pomembnej\u0161e, kot so Palazzo Calepini, Palazzo Quetta Alberti-Colici, <\/span>Palazzo Thun, Palazzo Geremia imajo na pojasnilni tabli poleg imena navedeno tudi kratko zgodovino. Na kratko smo se ustavili v turisti\u010dnih informacijah, nato pa po Via Roma od\u0161li do gradu del Buonconsiglio.<\/p>\n

\"Prepleteni<\/a>

Prepleteni stebri<\/p><\/div>\n

V njem je sedaj muzej, vendar so se punce odlo\u010dile, da jih nekaj doma\u010de umetnosti in gostujo\u010da razstava iz Torina ne zanimajo. Sicer pa imajo prav. Bo treba \u0161e priti in vzeti Trento card, ki jo dobi\u0161 za drobi\u017e, vanjo pa je vklju\u010denih vrsta muzejev. Predvsem pa bo potrebno imeti ve\u010d \u010dasa za to zanimivo mesto.<\/p>\n

\"Via<\/a>

Via Belenzani<\/p><\/div>\n

Ko smo se po mestnih ulicah starega dela mesta vra\u010dali proti avtodomu, se razmi\u0161ljal, da mora biti gondola proti vasi Sardagna kar draga. Dokler nisem na ceniku zagledal, da je karta za dru\u017eino (70 minut) samo 1,80 evra. Seveda smo po\u010dakali na naslednjo vo\u017enjo, vmes klepetali z avtodomarjema iz Nem\u010dije.<\/p>\n

\"Castello<\/a>

Castello del Buonconsiglio<\/p><\/div>\n

Iz razgledne plo\u0161\u010dadi ob gornji postaji je \u010dudovit razgled na mesto Trento in okolico, malo ni\u017eje pa smo iz ceste uzrli tudi vas Sardagno, pod hribom Corno. Posedeli smo na klopci in martin\u010dkali na soncu, potem pa od\u0161li nazaj proti gornji postaji gondole. \u0160e zadnji pogled v globino, ki pa punci ni toliko pritegnil kot ograja, ki sta jo uporabili za tobogan. Zabavno, ni kaj.<\/p>\n

\"Trento\"<\/a>

Trento<\/p><\/div>\n

Ko se je gondola premaknila, smo kar malo cviknili. Zadeva je bila zgrajena pred \u010dastitljivimi petdesetimi leti in \u010de k temu pri\u0161tejemo \u0161e prislovi\u010dno italijansko kvaliteto…no ja, sre\u010dno smo se pripeljali nazaj na izhodi\u0161\u010de. Ob avtodomu smo se poslovili od nem\u0161kega para in odpeljali proti Bellunu.<\/p>\n

\"Razgledna<\/a>

Razgledna plo\u0161\u010dad<\/p><\/div>\n

Cesta je bila prav dobra, deloma tudi \u0161tiripasovnica. Dobrih trideset kilometrov pred Bellunom sem bil sicer nekam zami\u0161ljen in tako zgre\u0161il odcep. Ni mi preostalo drugega, kot da grem naprej do naslednjega. Tam sem ugotovil, da se cesta od tu naprej sicer vije skozi vasi, da pa je do Belluna celo kilometer ali dva kraj\u0161a.<\/p>\n

\"Tobogan?\"<\/a>

Tobogan?<\/p><\/div>\n

Tudi prav. Ko smo peljali proti centru, sem zagledal smerokaz za parkiri\u0161\u010de za avtodome. Toda kaj, ko \u017ee na naslednjem razcepu ni bilo ve\u010d jasno kam. Sem pa\u010d sledil navigaciji in upal na najbolj\u0161e. Blizu centra bi se sicer dalo parkirati, pa se na prvem parkiri\u0161\u010du nismo ustavljali, drugi je bil pred policijsko postajo, parkirna mesta pa premajhna.<\/p>\n

\"Jesen<\/a>

Jesen je pisana<\/p><\/div>\n

Na avtobusni postaji smo kon\u010dno po\u010dakali, toda parkiranje je bilo dovoljeno le trideset minut. Od\u0161el sem do tipa, ki \u010duva garderobne bokse in ugotovil, da nekaj besed italijan\u0161\u010dine dela \u010dude\u017ee. Vse sva se zmenila. Pojasnil mi je, kje je parkiri\u0161\u010de za avtodome in kako pridem do tja.<\/p>\n

\"Grozdni<\/a>

Grozdni vzorec<\/p><\/div>\n

Kolega, ki je pri\u0161el mimo in celo obvladal nekaj angle\u0161kih besed, je to potrdil. Tu ven, desno, pa na prvem kro\u017ei\u0161\u010du levo po hribu dol. Kul. Toda na kro\u017ei\u0161\u010du je bil ob pravem izvozu znak, prepovedana vo\u017enja v eno smer, dovoljeno za stanovalce. Kaj sedaj. Maja je bila jasna. Ma, \u010de je rekel tu dol, pa\u010d gremo. Da draga, saj ima\u0161 prav, avtobusarji seveda vedo kje se da in kje ne. In je lepo \u0161lo.<\/p>\n

\"Gondola<\/a>

Gondola nad reko Fiume Adige<\/p><\/div>\n

Dokler se sredi klanca stvari niso za\u010dele zapletati. Ograjico z enakim znakom sem gladko obvozil, rde\u010d semafor pred deli na cesti pa me je ustavil. Malo smo \u010dakali, potem pa mi je kapnilo, da ta semafor sploh ne preklaplja, temve\u010d na tej strani sveti samo rde\u010do. Nekaj avtomobilov je pripeljalo nasproti, eden se je celo ustavil in mi dopovedoval, da bom moral obrniti. Ja itak, to kravo sredi klanca. Nou vej.<\/p>\n

\"Belluno\"<\/a>

Belluno<\/p><\/div>\n

Maja je od\u0161la do ovinka in ko je mimo pripeljal \u0161e avtobus, je \u017ee mahala. Sem jo takoj u\u017egal navzdol. Prazno, super. Re\u0161eni smo! Ja, pa jade. Cesta levo je peljala nekam ven iz mesta, cesta desno, to\u010dno proti parkiri\u0161\u010du, je bila zaprta, pred mano pa most, en pas in na vsaki strani znaka, prepovedano za vsa vozila v to smer. Maja, ki je prisopihala za mano, je dahnila, a bo\u0161 kar peljal. Itak.<\/p>\n

\"Palazzo<\/a>

Palazzo dei Rettori<\/p><\/div>\n

Kot mister Bean sem se nabil na volan, gas in gremo. Na vrhu sem si oddahnil, saj je bil most prazen. Na drugi strani je sicer en avto \u010dakal zeleno lu\u010d pred kri\u017ei\u0161\u010dem. Ko sem pripeljal mimo, nas je voznik gledal kot Snegulj\u010dico in sedem pal\u010dkov. Upam, da so mu o\u010di \u017ee zlezle nazaj v jamice in popustil kr\u010d \u010deljusti. Ma, klinc gleda, \u010de smo v Italiji, vozimo kot Italijani.<\/p>\n

\"Hej,<\/a>

Hej, ni ve\u010d poletni \u010das!<\/p><\/div>\n

Ponovno \u010dez most, kar malo \u010dudno sem se po\u010dutil, ko sem spet peljal v dovoljeno smer, in \u017ee smo bili na parkiri\u0161\u010du. Na vhodu ti avtomat izvr\u017ee \u017eeton, katerega po pla\u010dilu parkirnine ob izhodu ponovno vr\u017ee\u0161 v avtomat. Parkirali smo na mestu za avtodome (N 46.1373924 E 12.2141093, 0,80 centa na uro, pono\u010di zastonj, na zunanji strani ograje je popolna oskrbna postaja) in se odpravili v mesto.<\/p>\n

\"Avtoportret\"<\/a>

Avtoportret<\/p><\/div>\n

Teko\u010de stopnice te iz parkiri\u0161\u010da pripeljejo naravnost na Piazza Duomo. Tam stoji katedrala, ki pa je bila na na\u0161e presene\u010denje zaprta. Videti je, da si morajo tudi svetniki vzeti opoldanski po\u010ditek. Ob trgu stojita Municipio, danes je to mestna hi\u0161a in pa Palazzo dei Rettori, kjer je sede\u017e prefekture. Sredi trga je fontana di San Joata, ena izmed ve\u010d fontan, po katerih je mesto znano. <\/span><\/p>\n

\"Uporniki\"<\/a>

Uporniki<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se po zanimivih mestnih uli\u010dicah proti Piazzi dei Martiri in se mimo spomenika odporu, skulpturo je izdelal Augusto Murer, ter gledali\u0161\u010da, skozi Porta Dojona vra\u010dali do trga Piazze del Mercato, na katerem stoji Fontana di San Lucano. Ko smo na\u0161o pot tako zaokro\u017eili nazaj do Piazze Duomo, sem tam prestregel policista. Znal je le en jezik. Se ve kateri. <\/span><\/p>\n

\"Piazza<\/a>

Piazza del Mercato<\/p><\/div>\n

Pa sva se vseeno sporazumela. Prijazno je \u0161el z mano do cerkve, poskusil odpreti vrata, pregledal vse listke, pritrjene na njih in potem pa\u010d milo pogledal \u00bbskuzi\u00ab. Ja, ni kaj. \u010ce policist ne pride noter, kje bo potem navaden Gumpi. Vrnili smo se na parkiri\u0161\u010de, naredili kosilo, spraznil sem kaseto, nato pa sva z Ajdo od\u0161la \u0161e enkrat navzgor. Tokrat je bila cerkev odprta in sprehodila sva se po njej. <\/span><\/p>\n

\"Piazza<\/a>

Sredi trga stoji fontana di San Lucano<\/p><\/div>\n

Ob vrnitvi sva se ustavila \u0161e na turisti\u010dnih informacijah, pla\u010dala parkirnino (ker \u0161e ni bilo dve uri, mi je avtomat deset centov vrnil) in \u0161ibala do avtodoma. Deset minut za izhod. Maja pa ravno v zaklju\u010dni fazi pomivanja posode. Malo sem po\u010dakal, potem pa po\u010dasi zapeljal ven, do oskrbne postaje. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

Katedrala<\/p><\/div>\n

Tam sem izpraznil \u0161e odpadno vodo, Maja pa je ob pomo\u010di otrok pripravila vse za odhod. Punci sta kmalu odplavali v nenavadni svet gospodarja prstanov, midva pa sva vijugala proti Cortini, pod njo zavila na prelaz Mauria in se od tam mimo Forne di Sopra spu\u0161\u010dala proti Tolmezzu. Cesta je kar vijugasta in ozka, sploh pono\u010di je potrebno v\u010dasih konkretno motati, ko ti nasproti stalno vozijo avtomobili, tovornjaki in avtobusi. <\/span><\/p>\n

\"Passo<\/a>

Passo d.Mauria - 1298 m<\/p><\/div>\n

Od Tolmezza pa ni ve\u010d panike, leteli smo proti Trbi\u017eu in \u017ee smo bili v Sloveniji. Nato\u010dili smo gorivo in pot brez zastojev nadaljevali do doma. <\/span><\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD PROTI ITALIJI \u2013 23.10.2009 – Ne vem, katera neizmerno pametna bu\u010da si je izmislila, da morajo otroci aprilski \u0161olski dan prina\u0161ati notri ravno pred jesenskimi po\u010ditnicami. Toda tako je bilo in ni nam preostalo drugega, kot da se sprijaznimo, da bo odhod na \u017ee tako skraj\u0161ane krompirjeve po\u010ditnice, spet pozen. Urni kazalci so \u017ee […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28],"tags":[],"class_list":["post-3372","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-italija"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3372","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3372"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3372\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3485,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3372\/revisions\/3485"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3372"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3372"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3372"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}