![\"Ko](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/08\/p1060120.jpg\")
<\/a>Ko se dotakne\u0161 prvobitnosti<\/p><\/div>\n
V stenah soteske in ob Trbojskem jezeru gnezdi in ob\u010dasno prebiva okrog 140 vrst ptic, na razgibanih konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo rastline, ki jih sicer najdemo v gorah. Menda tudi planika. \u010ceprav nad sotesko te\u010de tudi steza, pa je pogled nanjo seveda povsem poseben od spodaj. Torej iz vode. Vstop v sotesko<\/p><\/div>\n Primerno izhodi\u0161\u010de je pred nekdanjo tovarno Planika (N 46.228453 E 14.359959). <\/span>Tam parkiramo pod Delavskim mostom in se napotimo proti manj\u0161emu mostu, ki pre\u010dka Savo. \u010ceprav je obala videti povsem zara\u0161\u010dena, je praviloma vsaj tam, kjer so skoraj do vode stopnice, rastje izkr\u010deno. Pod visokimi konglomeratnimi stenami<\/p><\/div>\n Zlezemo v \u010doln in se podamo na pustolov\u0161\u010dino. Voda je mirna, zadnji jez je malo vi\u0161je. <\/span>Veslamo mimo \u010distilne naprave, pred sabo pa \u017ee vidimo izraziti konglomeratni pomol. Tu se torej za\u010dne soteska. Objame nas mir, posamezne skale, ki \u0161e gledajo iz vode, dajo slutit, da je morala biti Sava, preden so jo tako grobo ukrotili, kar razigrana. Grmovje pod steno skriva marsikaj...<\/p><\/div>\n Na obeh straneh se dvigajo visoke stene, kak\u0161en \u010doln ali ribi\u0161ka pre\u017ea na obali ka\u017eeta, da soteska vseeno ni povsem zapu\u0161\u010dena. <\/span>Plovemo mimo naselij \u010cir\u010de in Hrastje na eni in Drulovka na drugi strani. Pa jih bolj ali manj ne vidimo. So tam nekje…zgoraj. Samo \u0161e bend\u017eo manjka...<\/p><\/div>\n Tokrat smo bili trije. \u010colni. In bolj \u0161tevilna posadka. Ravno prav, da se razdre kak\u0161na \u0161ala in da gre kdo pozirat v luknjo pod konglomeratom. Pa tudi tisti vzdih ob\u010dudovanja je v skupini nekako bolj do\u017eivet. <\/span>Voda na na\u0161i poti je postajala vedno bolj zelena, alge so ji dajale \u010disto nenaravno barvo. Letalonosilka<\/p><\/div>\n Preden se pri Preba\u010devem reka raz\u0161iri, je \u010deznjo potegnjena napihljiva pregrada. Pa se da priti s \u010dolnom mimo, povsem na desni strani, ob bregu. Ko se soteska spet zo\u017ei, je \u0161e nekaj konglomeratnih sten, potem pa \u017ee zaveslamo na Trbojsko jezero. <\/span><\/p>\n To veslanje pa sploh ni naporno...<\/p><\/div>\n \u010ce nimamo namena postanka, veslamo naravnost, bomo najhitreje preko. Reka se spet malo zo\u017ei, a je vseeno prava debelu\u0161ka. Nekaj sto metrov ni\u017eje \u017ee vidimo, zakaj. Pred hidroelektrarno, ki je reko povsem ukrotila in spremenila njen tiso\u010dletni ritem, je potegnjena jeklenica, na kateri je pripeto opozorilo. Da ne bi \u0161li predale\u010d. <\/span><\/p>\n Samo \u0161e jadro, pa bo \u0161lo samo od sebe!<\/p><\/div>\n Bogsigavedi kaj vse bi se lahko zgodilo. Mi smo to seveda bolj ali manj spo\u0161tovali. Pa vseeno zaokro\u017eili okoli table. Tako, iz navade. Za pot se potrebuje pribli\u017eno uro in pol. Odvisno pa\u010d, kako hitri smo in koliko se nam mudi. Pristanek ni te\u017eaven, bolj te\u017eavno je priti na cesto (N 46.184453 E 14.407748). <\/span><\/p>\n Trbojsko jezero<\/p><\/div>\n Odbojna cestna ograja je namre\u010d prav sitna, ko je preko potrebno spraviti \u010doln. Veslanje nazaj bi bilo prav mukotrpno, zato je nekaj logisti\u010dne spretnosti prav dobrodo\u0161le. Da pa\u010d pridemo spet do izhodi\u0161\u010da. Tako. Pustolov\u0161\u010dina bi morebiti res bila. Pred leti. Danes adrenalina ni ve\u010d, je pa … izlet. <\/span><\/p>\n
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a>