![\"Jutro](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/08\/img_6511.jpg\")
<\/a>Jutro na Rogli<\/p><\/div>\n
Vse je odvisno od \u010dasa, pro\u017enosti koraka in sve\u010dave dneva. Nekaj minut ali cel dan. In \u010deprav so od dale\u010d videti pohorski gozdovi nekam dolgo\u010dasno, se takrat, ko smo bli\u017eje, izka\u017eejo za neverjetno zanimive. Kaj bi torej \u010dakali, pohodno palico v roke in na pot! Na\u0161e izhodi\u0161\u010de je bila tokrat Rogla. Parkiri\u0161\u010d je seveda veliko, menda je na novo urejeno tudi postajali\u0161\u010de za avtodome. <\/span><\/p>\n Malo naprej od spomenika, pridemo do ograde<\/p><\/div>\n Mi ga pozno zve\u010der nismo iskali, parkirali smo ob cerkvi (N 46.453991 E 15.336256) in tam nas ni motila ne posvetna, ne cerkvena oblast. Smeri je enostavno slediti, dejansko gre v smeri Velike Kope samo ena markirana pot, kjer se odcepijo steze proti dolini, pa je tudi ozna\u010deno. \u010ce smo vseeno v dvomu, upo\u0161tevajmo, da ve\u010dino \u010dasa hodimo po Slovenski planinski poti, zato je ob markaciji tudi \u0161tevilka 1. <\/span><\/p>\n Razgledni stolp ob Lovren\u0161kih jezerih<\/p><\/div>\n \u010ce nismo logisti\u010dno bolj spretni, se je torej treba vrniti po isti poti. To pa ima tudi svojo prednost. Lahko namre\u010d obrnemo, kadar \u017eelimo. Cilj in s tem mesto obrata si dolo\u010damo delno sami, delno nam ga krojita \u010das in vedno kraj\u0161i dan. Torej…na pot. Kdo pa je v jezeru?<\/p><\/div>\n Iz parkiri\u0161\u010da jo uberemo mimo zgornje postaje \u0161tirisede\u017enice Planja (1450 m). Gremo po pa\u0161niku, kjer so pozimi teka\u0161ke proge. <\/span>Ko se pribli\u017eamo robu travnika, se dr\u017eimo levo. Tam na robu gozda stopimo mimo spomenika in sledimo \u0161iroki poti. Malo za ograjo, ki omejuje prostor travo\u017eerom, pot zavije v gozd in se pri\u010dne polo\u017eno spu\u0161\u010dati. \u010cupa<\/p><\/div>\n Malo za sedlom Komisija (1446 m) pridemo do razcepa poti. Obe poti prideta prav, mi smo se dr\u017eali desno. Kmalu se pridru\u017ei pot, ki pripelje iz Ko\u010de na Pesku oziroma Ma\u0161in\u017eage. <\/span>Pot se \u0161e nekaj \u010dasa spu\u0161\u010da, potem pa za\u010dne vzpenjati proti Lovren\u0161kim jezerom (1529 m, dobra ura). Tam je pravo mesto za kraj\u0161i po\u010ditek, vsekakor je treba zlesti na razgledni stolp, prebrati pojasnilne table o nastanku mokri\u0161\u010da in se sprehoditi do jezerc. <\/span><\/p>\n Lokvanji \u0161e spijo<\/p><\/div>\n Vrnemo se pred stolp in sledimo tabli, ki obeta, da je do Ribni\u0161ke ko\u010de dve uri hoda. Kraj\u0161i spust nas pripelje do mesta, kjer se levo odcepi pot nazaj proti sedlu Komisija. Mi gremo seveda v drugo smer. Pot gre skoraj po ravnem, ob poti se lahko, \u010de je le pravi \u010das, mastimo z borovnicami. Tudi otrokom so odli\u010dna spodbuda. <\/span><\/p>\n Kam pa sedaj?<\/p><\/div>\n Ko pridemo na travnike, menda \u010crna mlaka imenovane, se pot za\u010dne po\u010dasi spu\u0161\u010dati in postane razgledna. Toda ne za dolgo. Suhe trave pustimo za seboj in se za\u010dnemo kar bolj konkretno spu\u0161\u010dati proti Ribni\u0161kemu sedlu oziroma prevalu \u0160ikarica (1300 m, ena ura z Lovren\u0161kih jezer). <\/span><\/p>\n Suhi travniki<\/p><\/div>\n Med spustom pridemo do vode ljubezni. Kdo si je izmislil, da lahko ta poto\u010dek tako vpliva na \u010dustvovanje ne vem. Mogo\u010de pa res… S sedla se pot spet po\u017eene navzgor. Najprej po gozdu, nato pa se svet pri\u010dne vedno bolj odpirati. Ribni\u0161kega oziroma Jezerskega vrha (1537 m, petdeset minut s \u0160ikarice) ne moremo zgre\u0161iti. <\/span><\/p>\n \u0160ikarica<\/p><\/div>\n Na vrhu je namre\u010d spomenik neki davni noriji. Samoto, ki jo komaj zmotijo posamezni pohodniki, sedaj zamenja \u0161under. Vrh je namre\u010d priljubljeni cilj tistih, ki svojo bolj ali manj zlo\u0161\u010deno plo\u010devino pustijo malo ni\u017eje na parkiri\u0161\u010du ob vzno\u017eju. Razgledi pa\u010d popla\u010dajo nekajminutni vzpon. Spust je kar strm, pot pa mestoma razdrapana, zato nekaj malega previdnosti ni odve\u010d. <\/span><\/p>\n Pogled na \u017ee prehojeno pot z Jezerskega vrha<\/p><\/div>\n Do Ribni\u0161ke ko\u010de (1507 m, deset minut z Jezerskega vrha) je blizu, lahko gremo kar po cesti. Mogo\u010de bo to pravo mesto za obrat. Ali pa\u010d ne. \u010ce smo malo bolj na\u0161pi\u010deni, gremo lahko \u0161e naprej. \u010ce si tu ob dvanajstih in ve\u0161, da ima\u0161 \u0161e osem ur dneva, te kar vle\u010de… Ob manj\u0161i vle\u010dnici sledimo markacijam mimo umetnega jezera \u010dez Mali \u010crni vrh (1533 m). <\/span><\/p>\n \u010crni vrh, Mali \u010crni vrh in Ribni\u0161ka ko\u010da<\/p><\/div>\n Pot, ki ka\u017ee na priljubljenost sprehodov med Ribni\u0161ko ko\u010do in Grmov\u0161kovim domom, se spet za\u010dne spu\u0161\u010dati, pa ne prav za dolgo. Ko uvije navzgor, gremo na Everest. Pohorski seveda. \u010crni vrh je s svojimi 1543 metri (\u0161tirideset minut od ko\u010de) najvi\u0161ji vrh Pohorja. <\/span><\/p>\n Velika Kopa za jezercem nad Ribni\u0161ko ko\u010do<\/p><\/div>\n Do njega zavijemo s poti, tablica obljublja pet minut hoje in res je ni prav ni\u010d ve\u010d. Pridemo na razgledne travnike, ob \u017eeleznih traverzah, nekak\u0161nem spomeniku, je vpisna knjiga in ve\u010d \u0161tampiljk. Mesto zahteva po\u010ditek in razmislek. Naprej ali nazaj, to je sedaj vpra\u0161anje. Pri nas ga ni bilo. Grmov\u0161kov dom pod Veliko Kopo ni dale\u010d, \u010dasa pa dovolj. <\/span><\/p>\n \u010crni vrh<\/p><\/div>\n Spust je razgleden, pa tudi slasten, \u010de le vseh borovnic in brusnic niso pomalicali predhodniki. \u010cez Oti\u0161je (1416 m) se spustimo do Velikega sedla \u2013 Pungarta (1371 m, pol ure s \u010crnega vrha) ob katerem stoji ko\u010da. Ponavadi je v ko\u010di in vse okoli nje veselo. Avtodomi so bili potisnjeni tja med drevje, pleha tudi sicer ve\u010d kot preve\u010d. To ni za nas. <\/span><\/p>\n Pogled na \u010crni vrh s pobo\u010dij Velike Kope<\/p><\/div>\n Polizali smo sladoled, \u017divo zaupali v varstvo Gaji in \u0161ibali na Veliko Kopo (1542 m, pol ure do ko\u010de). Je prav enostavno. Gremo samo naravnost, pod \u017ei\u010dnico. Mene je sicer zapeljala potka, ki malo pod vrhom zavije levo. Pa sem hitro ugnal svojo zmoto in skozi brusnice kar po svoje prilezel na vrh. Tam naprej pa je…Mala Kopa (1524 m, petnajst minut z velike sestre). <\/span><\/p>\n Velika Kopa<\/p><\/div>\n Uf, sem jih sli\u0161al. Pa \u010deprav sem samo namignil, da bi jaz…sam… Kaj ti je tega treba…ma ni, da bi govoril. Pa saj sem bik. Po znamenju in tako. Torej trmast do konca. Preverili smo, \u010de Gaja nagaja, Maja in Ajda sta obsedeli v brusnicah, jaz pa…sem seveda \u0161ibal do sedla med Kopama in nato do vrha manj\u0161e sestre. <\/span><\/p>\n Ja, kaj si bo\u0161 \u0161e zmislil?<\/p><\/div>\n Pogledal sem na drugo stran, proti Partizanskemu domu, pa obrnil in \u017ee ubiral dolge \u0161rite nazaj. Vrh bi lahko ob\u0161el po desni, a zakaj. \u0160e enkrat \u010dez Veliko Kopo in pod \u017ei\u010dnico navzdol…nad ko\u010do sem bil le kak\u0161no minuto za Majo in Ajdo (petnajst minut z vrha). Mala Kopa<\/p><\/div>\n Kar gremo, pot je \u0161e dolga, dan pa vedno kraj\u0161i. <\/span>Komaj kak\u0161en korak smo naredili, ko nam je nasproti pri\u0161el foruma\u0161 Fridl. Je ravno prisopihal iz \u010crnega vrha. Omenil sem mu od kod prihajamo in da se tja tudi vra\u010damo. \u0160e ko smo mi \u017ee stopali naprej, je stal tam z odprtimi usti. Jah, mora razumeti. Gorenjci pa\u010d. Po\u010ditek<\/p><\/div>\n Po poti smo ubodli \u0161e nekaj brusnic, punce so tanajvi\u0161jega ob\u0161le po levi, jaz pa sem seveda zbezljal \u010dezenj. <\/span>Do Ribni\u0161ke ko\u010de se nam ni dalo, zato smo Mali \u010crni vrh ob\u0161li po kolovozu, ki se od markirane poti odcepi na sedlu desno. Pripelje ravno na parkiri\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n Ribni\u0161ki ali Jezerski vrh<\/p><\/div>\n Vzpon do Jezerskega vrha (dobro uro in pol od Grmov\u0161kovega doma) nam je bil kar nekam odve\u010d. Bolj malo pravih planincev sre\u010da\u0161 tam. Nekateri se vra\u010dajo s celimi vedri borovnic, drugi spu\u0161\u010dajo zmaje, tretji se derejo kot bi bili prodajalci na tr\u017enici. Po\u010ditek na vrhu<\/p><\/div>\n Ker pa je bila klopca prosta, smo vseeno posedeli, praznili \u0161e zadnje zaloge, potem pa zastavili korak navzdol. <\/span>Po poti sedaj nismo sre\u010devali skoraj nikogar, mir in ti\u0161ina sta bila vse naokoli. Malo nad sedlom me je Ajda vpra\u0161ala kam vodi stezica, ki se je odcepila levo. Pa nisem prav dobro vedel. Ostanki letalske nesre\u010de, ki se je zgodila leta 1971<\/p><\/div>\n Le nekaj metrov naprej pa je v isto smer kazal mali ka\u017eipot \u00bbznamenje 50m\u00ab. Greva pogledat. <\/span>Pod nama sva najprej zagledala velik kos pleha. Hm, kaj pa je to? Aluminijasto satovje? Uf, takoj mi je postalo jasno, da gre za del letalskega krila. <\/span><\/p>\n Sen\u010dna pot<\/p><\/div>\n Ko je <\/span>stezica zavila levo navzgor se je moj sum potrdil. Po gozdu je le\u017eala vrsta zvitih aluminijastih delov manj\u0161ega letala. Znamenje ob njih je pripovedovalo zgodbo o nesre\u010di, ki se je zgodila leta 1971. \u017dalostno. <\/span>\u010cez sedlo, po\u010ditek in osve\u017eitev pri poto\u010dku, vzpon \u010dez travnik in \u017ee smo bili spet pri Lovren\u0161kih jezerih (dve uri z Jezerskega vrha). <\/span><\/p>\n Mrzla ljubezen<\/p><\/div>\n Z Ajdo so naju ob \u010dakanju na preostanek odprave napadle muhe. Te niso bile te\u010dne samo takrat, ko <\/span>si bil v gibanju, zato sva od\u0161la pogledat, \u010de so zve\u010der jezerca kaj druga\u010dna. <\/span>Morebiti so bila res. \u0160e za odtenek bolj \u010drna in skrivnostna. Samota<\/p><\/div>\n Ob poti nazaj proti Rogli smo na\u0161li naravno ogledalo in komaj \u010dakali, da nad sedlom Komisija pridemo do odcepa poti proti Pesku. Mi smo \u0161li nazaj po poti, ki nam je bila \u017ee znana. Ravno pri klopci pred travniki sem se uzrl nazaj. <\/span>Na ozki poseki med drevjem je zahajalo sonce.<\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n