![\"Spomenik](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/08\/img_6489.jpg\")
<\/a>Spomenik v Po\u010dah<\/p><\/div>\n
Majhna vasica nad Cerknim, do katere vodi asfaltna cesta. Parkirati se da, tudi za avtodom bi se na\u0161la kak\u0161na ravnina. Nasproti gasilskega doma, pri spomeniku (N 46.153023 E 13.982910) ali malo vi\u0161je na glavnem va\u0161kem trgu. Mi smo tokrat imeli zagotovljen prevoz. \u017diriekspres. Nekateri smo pridrveli \u010dez hrib, drugi le iz bli\u017enje gostilne. A vsi ravno prav zagreti, kmalu pa tudi ogreti. A je \u0161e dale\u010d?<\/p><\/div>\n Seveda je bilo nekaj minut zamude, a kaj bi to. Smo se pa\u010d morali vsi zbrati. <\/span>Skozi vas smo korakali kot majhna vojska in zavili na kolovoz. Kot so kazale markacije, vsaj zdi se mi, da sem jih videl. Saj se ve, no\u010d ima pa\u010d svojo mo\u010d. Luna se je \u0161e srame\u017eljivo skrivala za hribom, le ble\u0161\u010de\u010di oblaki nad rebrijo so jo izdajali. Pa vendar ni bilo pretemno. Nekaterim je bila \u010disto zadostna naravna sve\u010dava, drugi so si pri\u017egali \u010delne lu\u010dke. <\/span><\/p>\n Prvi no\u010dni pohod na Porezen iz Po\u010d<\/p><\/div>\n Na Porezen iz vasi Po\u010de vodita dve poti. Za\u010detek imata isti, v vasi. Po nekaj minutah hoje pa se pri stebru vle\u010dnice, morebiti potrebne za spravilo lesa, lo\u010dita. Ena gre naravnost, druga pa za\u010dne desno nazaj \u0161trikati navzgor. Obe vi\u0161je gori, na sedlu, prideta skupaj. Tako se ni bati, da bi kaj zgre\u0161ili. Mi smo \u0161li naravnost, tempo je bil pravi. <\/span><\/p>\n Nebe\u0161ka sve\u010dava<\/p><\/div>\n Le desetminutni po\u010ditek, preden smo bolj zagrizli v breg, je bil kar malo odve\u010d. <\/span>Med hojo je vsak gledal predvsem predhodnika, saj kaj dlje se v gozdu ni videlo. V\u010dasih je po tleh zaplesala \u0161e sled lu\u010dke in osvetlila korak. Ko smo pri\u0161li iz gozda na travnike, se je nebe\u0161ka sve\u010dava \u017ee bolj razgrnila. Pot je bila dobro vidna, korak bolj zanesljiv. Ravno preden smo pri\u0161li na \u0161iroko reber, ki vodi proti vrhu, smo prestra\u0161ili prve krave. Kaj so pa to za eni bikci, da me takole zbudijo?<\/p><\/div>\n Nekatere so le zbegano gledale \u010dudne polno\u010dne obiskovalce, druge so bile skoraj napadalne. <\/span>Saj ni \u010dudno, \u010de jih \u010dlovek zbudi sredi najlep\u0161ih sanj o son\u010dni travi ali kak\u0161nem posko\u010dnem bikcu. Na cesti, ki pelje do ko\u010de, so se pod nami zasvetile modre lu\u010di. Gasilci so pripeljali po\u010ditek in topel \u010daj. Ni\u010d ni bil napa\u010den, tu gori je bilo kar hladno, sploh ko je veter zamajal trave in ku\u0161tral lase. <\/span><\/p>\n Gasilci so tokrat gasili hlad s toplim \u010dajem<\/p><\/div>\n Do vrha pelje dobro vidna stezica po rebri, sledil sem lu\u010dki, ki je bingljala na glavi enega od pohodnikov. Brez te\u017eav, le ob prehodu preko ograje, ki omejuje \u017eivljenjski prostor mukajo\u010dim travo\u017eerom, sem se, tako kot ve\u010dina drugih, \u010dutil rahlo naelektreno. Do vrha (1630 m) smo hodili dve uri, pri\u0161teti pa je treba \u0161e slabe pol ure, ki sta jih doprinesla dva po\u010ditka. <\/span><\/p>\n Prihod na vrh<\/p><\/div>\n Na vrhu smo postali, opazovali lu\u010dke Cerkna v dolini, potem pa nas je zmrazilo in spustili smo se do ko\u010de. Odrejen je bil po\u010ditek. Kar celo uro. Uf, vsekakor predolg. Vsaj zame. Komur pa se je na vrhu jezik vlekel po tleh, je bilo \u0161e to morebiti premalo. Pa tudi tistim, ki so rajali v ko\u010di. Meni je bolj ugajalo sedeti pred njo in opazovati obrise gora nad Ba\u0161ko grapo in posamezne svetle pike, raztresene nekje med nebom in zemljo. <\/span><\/p>\n Cerkno<\/p><\/div>\n Ko so prve lu\u010dke kon\u010dno odrinile navzdol po cesti, sem bil takoj za njimi. \u010ce je potrebno stare kosti spraviti v gibanje…uf… \u0160ele po nekaj minutah sem se ogrel na delavno temperaturo. <\/span>Spust je bil siten, ni se videlo najbolje, kamenje na cesti pa se pod nogami vse prerado kotali. Rolling stones pa\u010d. <\/span><\/p>\n Po\u010ditek pri ko\u010di<\/p><\/div>\n Na sedlu pod vrhom Medrce, nekaj ni\u017eje, kot smo prilezli navzgor, smo sledili tablici za Po\u010de. Pot se je najprej spu\u0161\u010dala polo\u017eno pod Medrcami proti Po\u010danski gori, nato pa \u0161tepala po njenem pobo\u010dju navzdol. Sledil sem prvi skupini, nekaj \u010dasa eni, pa spet drugi. Kaj bi po\u010dival, to rabijo drugi. Jaz pa\u010d le malo dru\u017ebe in nekaj svetlobe, da lahko svetilka ostane v nahrbtniku. <\/span><\/p>\n
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>