{"id":3130,"date":"2009-08-02T21:54:56","date_gmt":"2009-08-02T20:54:56","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=3130"},"modified":"2009-08-14T06:50:18","modified_gmt":"2009-08-14T05:50:18","slug":"nad-sorisko-planino","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=3130","title":{"rendered":"Nad Sori\u0161ko planino"},"content":{"rendered":"

(2.8.2009)<\/span><\/p>\n

\n

Sori\u0161ka planina (N 46.240507 E 14.011094) je nedvomno zanimiva v vsakem letnem \u010dasu. Poleti nudi prijetno ohladitev, ko se iz pregrete doline dvignemo na 1280 metrov nadmorske vi\u0161ine. Konec julija ali v za\u010detku julija pa nas na pobo\u010djih od Dravha do Slatnika pri\u010daka \u0161e sladko presene\u010denje \u2013 borovnice. <\/span><\/p>\n

\"Triglav\"<\/a>

Triglav<\/p><\/div>\n

In \u0161e eno veliko prednost ima Sori\u0161ka planina. Dostopa sta dva \u2013 preko Bohinjske Bistrice na eni in Selce na drugi strani. To nam jo pribli\u017ea, od koderkoli pa\u010d \u017ee prihajamo, hkrati pa omogo\u010da izogibanje nedeljskim zastojem. Povsem neproblemati\u010dna je Sori\u0161ka planina tudi za parkiranje in spanje. Prostora je toliko, da smo v\u010dasih kar v zadregi, kje ustaviti avtodom. <\/span><\/p>\n

\"Jutro<\/a>

Jutro na Sori\u0161ki planini<\/p><\/div>\n

\u010ce smo seveda zahtevni in nam noben konec velikega parkiri\u0161\u010da ni dovolj raven, sen\u010den ali pa\u010d samo nima pravega fija kamen\u010dkov po tleh. Pono\u010di je na\u010deloma mir. Da pa kak\u0161en zagreti mladi\u010d pridrvi iz va\u0161ke veselice, ki je ravno na vi\u0161ku v eni izmed dolin, naredi krog po parkingu in ob tem vse razveseljuje z blagodejnim zvokom svoje troblje, je pa\u010d treba vzeti v zakup. Ali da se ob avtodom podrgnejo krave in ob tem veselo zvon\u010dkljajo\u010d pozdravljajo jutro. Sploh ni panike. <\/span><\/p>\n

\"Ajda<\/a>

Ajda in jur\u010dek<\/p><\/div>\n

In tudi \u010das tu gori te\u010de po\u010dasneje. Zato se nikamor ne mudi. Lahko gremo zjutraj najprej malo po gobe. Pa ne dobesedno. V\u010dasih prav rad izza kak\u0161ne smreke, ko najmanj pri\u010dakuje\u0161, sko\u010di kak\u0161en jur\u010dek. Za vr\u0161i\u010dke nad Sori\u0161ko planino je namre\u010d \u010das kadarkoli. Saj nam ni treba obrati prav vseh. \u010ce pa \u017ee, pot tudi ni predolga. In le prvi vzpon nas bo malo zadihal. Potem pa gre tako ali tako samo \u0161e gor in dol. <\/span><\/p>\n

\"Chef<\/a>

Chef Joco in kosilo<\/p><\/div>\n

Mi smo korak proti Dravhu zastavili po opoldanskem pikniku in krep\u010dilnem spancu. Enostavno po sanka\u0161ki stezi smo \u0161li, vse do vrha. Na startu smo nadaljevali v borovnice. Jocu je kar sapo vzelo, tako strmo se mu je zdelo. Pa smo zmogli, kaj ne bi. Najbolje je riniti kar navzgor in malo desno. Po svoje ali pa\u010d i\u0161\u010demo, \u010de je kje \u017ee kaj shojeno. <\/span><\/p>\n

\"Slatnik\"<\/a>

Slatnik<\/p><\/div>\n

Ker imamo vrh nad seboj, zaiti tako ali tako ne moremo. Po robu, kjer travniki padejo na Primorsko stran, te\u010de steza. Ujamemo jo najkasneje takrat, ko pod izrazito skalo v grebenu pri\u010dne \u0161vrkati sem in tja. Le \u0161e nekajkrat bomo vdihnili in po pribli\u017eno 40 minutah \u017ee stali na vrhu (1547 m). \u010ce nas seveda ne bodo borovnice preve\u010d zadr\u017eale. <\/span><\/p>\n

\"Borovnice\"<\/a>

Borovnice<\/p><\/div>\n

Dravhu morebiti lahko o\u010ditamo marsikaj, toda da ni razgleden pa res ne moremo re\u010di. Najbolje, da se dvignemo pokonci in se vrtimo. Vsrkamo Lajnar, Slatnik, Julijce v daljavi, Sori\u0161ko planino, Ratitovec, Selce pod nogami in Cerkljansko hribovje tam naprej. Toda ne vrtimo se pretirano. Se nam lahko zavrti. Navzdol stopimo po isti poti, toda naj nas borovnice tokrat ne zapeljejo. <\/span><\/p>\n

\"Joco<\/a>

Joco pod vrhom<\/p><\/div>\n

Vmesni cilj je pod nami, sedlo med Dravhom in Lajnarjem. Tam je Joco sklenil, da bo za prvi hribovski podvig po treh letih dovolj in zavil navzdol proti Sori\u0161ki planini. Z Majo in Ajdo smo vztrajali. Gremo na Lajnarja, potem bomo pa videli… S sedla se vzpenjamo po smu\u010di\u0161\u010du, ob vrhu dvosede\u017enice pa ne moremo zgre\u0161iti stezice, ki se levo vzpne na \u0161iroko reber. <\/span><\/p>\n

\"Selca\"<\/a>

Selca<\/p><\/div>\n

Sledimo ji do vrha, petnajst minut nad sedlom smo le dva metra vi\u0161je, kot smo bili na Dravhu. Presenetilo nas je nenavadno \u017evi\u017eganje v zraku. Modelarji so <\/span>uganjali nor\u010dije z jadralnimi letali. Ena skupina je bila pod vrhom Lajnarja, druga pod Slatnikom. Nas so bolj zanimali ostanki \u010dlove\u0161ke neumnosti. <\/span><\/p>\n

\"Prihod<\/a>

Prihod na Lajnar, v ozadju Dravh<\/p><\/div>\n

Zato smo po minuti ali dveh sestopa zavili levo in po kraj\u0161em spustu pri\u0161li do nekdanje voja\u0161ke postojanke, dela Alpskega zidu (Vallo Alpino), ki so ga Italijani gradili od leta 1920 dalje. Strah pred Slovani je imel velike o\u010di. Pretaknili smo prostore, kjer je bila neko\u010d nastanjena voja\u0161ka posadka, potem pa razmi\u0161ljali, kje je \u017ee vhod v podzemni kompleks. <\/span><\/p>\n

\"Voja\u0161ka<\/a>

Voja\u0161ka postojanka pod Lajnarjem<\/p><\/div>\n

Pozabljivost je pa\u010d nekako pri\u0161la s starostjo. Vsaj tako mislim. Zlezli smo nazaj na vrh in se po stezi v smeri Ba\u0161ke grape spustili do prvega vhoda. S pomo\u010djo baterije smo \u0161li najprej naravnost do mitralje\u0161kega polo\u017eaja v pobo\u010dju pod vrhom. Ob povratku smo zavili levo in se po stopnicah vzpeli do kugle na vrhu Lajnarja. <\/span><\/p>\n

\"Znotraj<\/a>

Znotraj bunke<\/p><\/div>\n

Pa se ven ne da pogledati, lestve namre\u010d ni ve\u010d. So pa zato stopnice, ki vodijo do te postojanke nasute s kamenjem in odpadki, ki jih \u00bbplaninci\u00ab me\u010dejo skozi odprtine na bunki. Ni nam bilo jasno, ali so bili notranji, vla\u017eni in temni prostori neko\u010d namenjeni nastanitvi vojakov ali le skladi\u0161\u010du. Maja si je kar oddahnila, ko se je spet pokazala dnevna svetloba. <\/span><\/p>\n

\"Spust<\/a>

Spust po zasmetenih stopnicah<\/p><\/div>\n

Pa nismo \u0161li ven skozi prvi vhod. Smo \u0161li raje desno po hodniku skozi ve\u010dji prostor in na svetlobo stopili skozi drugi vhod. \u010cisto blizu postojanke. Mimo nje smo spet zlezli na greben in se spustili na sedlo pod Slatnikom. Maja in Ajda sta se odlo\u010dili za sestop, meni pa je bil dan ultimat. Pri avtodomu mora\u0161 biti \u010dez 50 minut, torej pet do \u0161estih. Tako ali druga\u010de, \u017eiv ali mrtev. Fajn. Toliko \u010dasa. Kot bi spustil mladega bikca. <\/span><\/p>\n

\"Podzemna<\/a>

Podzemna dvorana<\/p><\/div>\n

Slatnik bo ostal za kasneje, najprej sem se izstrelil na mulatjero, ki preseka njegovo levo pobo\u010dje. \u0160iroka in udobna te\u010de visoko nad Ba\u0161ko grapo. Kot bi bil pripet nekje na nebu. Priporo\u010dljivo, a vseeno previdno. Strma, travnata pobo\u010dja namre\u010d ne odpu\u0161\u010dajo napak. Ko sem se na drugi strani Slatnika prevalil na poznano stezo, sta dve punci z dojen\u010dkom ravno cincali kam… <\/span><\/p>\n

\"Mulatjera<\/a>

Mulatjera pod Slatnikom<\/p><\/div>\n

Seveda sem jima bolj kot pre\u010denje Slatnika svetoval to italijansko traverzo. In sta \u0161li. Sre\u010dno… Proti Mo\u017eicu gremo nad italijansko voja\u0161nico GAF (Guardia alla Frontiera), zavijemo po \u0161iroki stezi navzdol in nato naravnost, za markacijami. Zaiti prakti\u010dno ni mo\u017eno, le eno pravo kri\u017ei\u0161\u010de je, toda tam smerokazi jasno povedo kam. <\/span><\/p>\n

\"Voja\u0161nica<\/a>

Voja\u0161nica GAF<\/p><\/div>\n

\u010ce nimamo \u010dasa, da bi pogledali proti \u0160avniku ali celo dlje v smeri \u010crne prsti, potem je smer jasna. Jaz pa\u2026ultimat je pa\u010d ultimat. Mo\u017eic je izrazit vrh z \u017eelezno bunko (1603 m), do katerega sem pribezljal v dvajsetih minutah. Zna biti, da bo kdo drugi porabil minuto ali dve ve\u010d. Vhod v rove, ki vodijo do stopnic v bunko je na desni strani, gledano iz smeri prihoda, le malo pod vrhom. <\/span><\/p>\n

\"Mo\u017eic\"<\/a>

Mo\u017eic<\/p><\/div>\n

Te rove smo \u017ee preiskali, bolj me je pritegnila stezica, ki se iz vrha spu\u0161\u010da v smeri Sori\u0161ke planine. Videti je bilo, da zavije nazaj proti sedelcu nad voja\u0161nico in nisem se motil. Ko se je po kraj\u0161em spustu pot spet za\u010dela vzpenjati, je bilo na levi mitralje\u0161ko gnezdo, vhod v rove pa na desni. Na hitro sem pogledal, ugotovil, da bo lu\u010d lahko ostala v \u017eepu in \u017ee sem se povzpel do bunkerja. <\/span><\/p>\n

\"Bunker<\/a>

Bunker pod Mo\u017eicem<\/p><\/div>\n

Tam pa presene\u010denje. Zavitki s plastenkami z vodo. Najverjetneje so ostali po kak\u0161ni mno\u017ei\u010dni prireditvi in da jih ne bi bilo treba nositi v dolino… S plastenko hladne vode sem zavil \u0161e v drugi rov, pa je kmalu postalo temno, pod nogami sem s\u010debral vodo, svetilka je le \u0161e brlela. Ni\u010d, bo ostalo za drugi\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Tur\u0161ki<\/a>

Tur\u0161ki nagelj<\/p><\/div>\n

Ko se na drugi strani <\/span>spet za\u010dnemo spu\u0161\u010dati, na levi opazimo \u0161e drugo mitralje\u0161ko mesto. Voja\u0161ka norija je vse kuclje v okolici navrtala, prevrtala, zavrtala in jih spremenila v nesmiselne voja\u0161ke utrdbe. Ko se pot spet za\u010dne vzpenjati, je na levi plasti\u010dna oran\u017ena za\u0161\u010ditna ograja. Kamen\u010dek v brezno kar dolgo leti. \u010ceprav je odprtina ozka, ni, da bi hodil preblizu, zato je kar prav, da je okoli na pogled sicer prav ni\u010d \u010dedna ograja. <\/span><\/p>\n

\"Bece\"<\/a>

Bece<\/p><\/div>\n

Pot zavije nazaj nad voja\u0161nico, deset minut je iz vrha do sedelca, kjer smo se prej odcepili proti Mo\u017eicu. Steza je sedaj poznana, po njej je potrebno do mesta, kjer se odcepi dobro vidna stezica na Slatnik, 1609 m visoki vrh (manj kot deset minut iznad voja\u0161nice). Pre\u010dimo ga in se\u2026oj, po\u010dasi\u2026za kak\u0161en trenutek se le ustavimo. To je najvi\u0161ja to\u010dka na\u0161e poti s \u010dudovitim razgledom na Sori\u0161ko planino in sploh celotno prehojeno pot. <\/span><\/p>\n

\"Vrh<\/a>

Vrh Slatnika<\/p><\/div>\n

Pa tudi \u010de smo kratkovidni, bomo imeli kaj videti. Ne le, da so malo nazaj na levi spet prehodi do podzemnih bunkerjev, na vrhu so Italijani izkopali jarke. Ti se zara\u0161\u010dajo, a so \u0161e dobro vidni. Smo videli vse? Potem pa le previdno proti sedlu. Tam so spet borovnice. \u010ce imamo le \u010das. Druga\u010de pa sledimo odcepu poti navzdol, tam, kjer je tudi prehod skozi ograjo. <\/span><\/p>\n

\"Sori\u0161ka<\/a>

Sori\u0161ka planina<\/p><\/div>\n

Pot skozi go\u0161\u010davo je sprva mestoma kar strma in zdrsljiva. Dokler nas ne odlo\u017ei tja na travnike, med krave. Poleti pa\u0161niki, so pozimi smu\u010di\u0161\u010da. <\/span>Sre\u010dal sem punci z dojen\u010dkom. Pot jima ni bila prete\u017eka, hvale\u017eni sta bili za dober nasvet. Uf, sedaj mi je \u0161lo pa \u017ee malo za nohte. \u017div ali mrtev, je bilo re\u010deno. Pospe\u0161il sem, se nekajkrat odgnal in pet minut do \u0161este, petnajst minut po tem, ko sem stal na vrhu Slatnika, \u017ee mahal Ajdi, ki je s svojo vejico hodila okoli avtodoma. <\/span><\/p>\n

\"Misel\"<\/a>

Misel<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(2.8.2009) Sori\u0161ka planina (N 46.240507 E 14.011094) je nedvomno zanimiva v vsakem letnem \u010dasu. Poleti nudi prijetno ohladitev, ko se iz pregrete doline dvignemo na 1280 metrov nadmorske vi\u0161ine. Konec julija ali v za\u010detku julija pa nas na pobo\u010djih od Dravha do Slatnika pri\u010daka \u0161e sladko presene\u010denje \u2013 borovnice. In \u0161e eno veliko prednost ima […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11,9],"tags":[],"class_list":["post-3130","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gorenjska","category-planinske-poti"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3130","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3130"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3130\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3160,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/3130\/revisions\/3160"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3130"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=3130"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=3130"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}