{"id":303,"date":"2008-05-02T17:18:40","date_gmt":"2008-05-02T22:18:40","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=303"},"modified":"2009-02-27T02:29:57","modified_gmt":"2009-02-27T07:29:57","slug":"ceska","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=303","title":{"rendered":"\u010ce\u0161ka"},"content":{"rendered":"

(25.4. do 2.5.2008)<\/span><\/p>\n

ODHOD OD DOMA \u2013 25.4.2008<\/span><\/strong> <\/span><\/p>\n

\n

Ko je Maja pri\u0161la iz ob\u010dinske proslave, smo pripravili \u0161e zadnje malenkosti, pomahali babici, potem pa v Kranju nato\u010dili gorivo in se mimo Tr\u017ei\u010da odpeljali \u010dez Ljubelj v Avstrijo. Na za\u010detku Celovca nas je ustavila policija, preverila dokumente in nam za\u017eelela sre\u010dno pot. Peljali smo s<\/span>e proti severu mimo Marije svete ter vojvodskega stola. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Na\u0161a<\/a>

Na\u0161a pot<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Sledili smo navigaciji, ki nas je usmerila na cesto, ki pelje proti kraju Trieben. Najprej smo \u0161li \u010dez en prelaz, nato pa \u0161e preko drugega – Hohentauern, 1265 metrov visoko. Preden smo pri\u0161li v Trieben, nas je \u010dakal \u0161e strm, kar 20% spust. Zavili smo na avtocesto, le po\u010divali\u0161\u010da s \u010drpalko, kjer bi lahko prespali, ni hotelo biti. Kar naenkrat je bila pred nami cestninska postaja. Takoj za pla\u010dilom cestnine, smo zagledali po\u010divali\u0161\u010de. Parkirali smo poleg tovornjakov ter se ob dveh zjutraj spravili v posteljo. <\/span><\/p>\n

\n

PO JU\u017dNI \u010cE\u0160KI<\/span><\/strong> \u2013 26.4.2008<\/strong><\/p>\n

\n

Zjutraj smo se glede na pozen odhod v posteljo, kar hitro postavili pokonci. Odpeljali smo se po avtocesti mimo Linza ter naprej proti meji. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Ro\u017emberk\"<\/a>

Ro\u017emberk<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Takoj za mejnim prehodom Dolni Dvori\u0161te smo ujeli odcep za Ro\u017emberk, grad nad Vltavo. Presenetilo nas je, da po Vltavi ob kateri smo se peljali, \u010dolnarijo s kanuji ter rafti. Kar malo \u017eal nam je bilo, da ga nismo imeli s seboj. Ko smo na za\u010detku vasi opazili prosto parkiri\u0161\u010de, smo takoj parkirali poleg presene\u010denih Maribor\u010danov. Svet je res majhen. Pozdravili smo se, potem pa sta onadva od\u0161la naprej, mi pa proti gradu. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Ro\u017emberk<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Tja se je isto\u010dasno napotila skupina Dolenjcev, ki so prispeli malo za nami z avtobusom. Bili so na dvodnevnem izletu po gradovih ju\u017ene \u010ce\u0161ke. Na gradu smo pla\u010dali vstopnico, nato pa se priklju\u010dili slovenski skupini. Tako smo imeli hkrati tudi vodenje v doma\u010dem jeziku. Skoraj, saj je dolenj\u0161\u010dina za nas Gorenjce v\u010dasih \u0161e te\u017eje razumljiva kot \u010de\u0161\u010dina. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost gradu<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Sprehod po grajskih dvoranah je bil kar zanimiv, predvsem seveda za dana\u0161nje razmere premajhna postelja, soba z oro\u017ejem z obrazno masko za mu\u010denje, upodobitve meseca in planetov, seveda v \u010dlove\u0161ki podobi. Nismo mogli spregledati niti slike bele gospe (Bile pani), duha dolgo \u017ealujo\u010de vdove enega od Ro\u017eemberkov. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Bila<\/a>

Bila Pani<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

\u010ceprav je bilo slikanje prepovedano se nekateri niso mogli zadr\u017eati in na nejevoljo \u010de\u0161ke vodi\u010dke se je v\u010dasih bliskalo kot sredi najhuj\u0161e nevihte. Ko smo pri\u0161li iz gradu, smo se ozrli \u0161e na bli\u017enji Jakobinski stolp, \u0161li preko most \u010dez Vltavo, zaokro\u017eili okoli cerkve in se vrnili do avtodoma. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Slon<\/a>

Slon je res mo\u010dna \u017eival<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Pot smo nadaljevali do mesteca \u010cesky Krumlov. \u010cudovito malo mestece je tudi na seznamu Unescove svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine. Nad ozkimi ulicami in o\u010darljivimi hi\u0161kami, danes polnimi spominkov in druge krame, stoji mogo\u010den grad. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"\u010cesky<\/a>

\u010cesky Krumlov<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Ker se nam ni ravno dalo pla\u010devati parkirnine, smo parkirali ob glavni cesti, tako kot \u017ee veliko drugih avtomobilov, na mestih, kjer je to dovoljeno za vozila do 3,5 tone. Hja, kar naj nas dajo na vago, \u010de ho\u010dejo, sem se pridu\u0161al v pest. Ob vzponu na grad smo sre\u010dali na\u0161e znance iz Ro\u017eemberka in jim sledili na sprehodu po grajskih dvori\u0161\u010dih. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad\"<\/a>

Grad<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Spet smo imeli zastonj vodenje, \u010deprav smo po pravici povedano, med \u0161undrom \u0161tevilnih turistov komaj ujeli kak\u0161no besedico. Pred vhodom v grad smo v grajskem jarku opazili medvede. Ti so verjetno zamenjali vedno preve\u010d la\u010dne krokodile. \u0160li smo \u010disto do vrha hriba, kjer so za hi\u0161icami, v katerih so nekdaj \u017eiveli vrtnarji, \u010dudoviti vrtovi. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Vrtovi<\/a>

Vrtovi nad gradom<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Po strmini in \u010dez most “samomorilcev” smo se vra\u010dali skozi bogato porisana grajska dvori\u0161\u010da. Risali so z namenom, da bi grad opti\u010dno pove\u010dali ter ga tudi oblikovno popestrili. Slovenski skupini smo se najprej mislili pridru\u017eiti pri ogledu notranjosti gradu, potem pa uvideli, da to ni v njihovem na\u010drtu. Ko smo jih izgubili izpred o\u010di, smo \u0161e enkrat pomahali medvedom, potem pa \u017ee izginili v ozkih mestnih ulicah.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Namesti<\/a>

Namesti Svornosti<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Mahali smo jo \u010dez trg Namesti Svornosti. Ker so malo prej tam okoli zavijale sirene, smo bili prepri\u010dani, da bomo naleteli na pogori\u0161\u010de. Pa so le gasilci ravnokar pospravljali velik \u0161otor. Pokukali smo v cerkev sv. Vitusa, potem pa \u0161li \u010dez most na Pla\u0161ti nazaj proti avtodomu. No, sta \u0161li Maja in \u017diva, Ajda pa se mi je pridru\u017eila pri ogledu gradu. Pridna punca! <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Zlati<\/a>

Zlati voz<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Kupil sem karto, ker pa je do ogleda \u0161e malo manjkalo, sva se sprehodila do medvedov, nato pa pred vhodom po\u010dakala. Vodi\u010dka nas je popeljala po renesan\u010dnih sobah. Videla sva kapelo, zbirko oro\u017eja, velik zlati voz ter sobano za ma\u0161karade.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Sobana<\/a>

Sobana za ma\u0161karade<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Spet je bilo razlo\u017eeno, da so postelje tako majhne, ker so bili takrat veliki le od 150 do 160 centimetrov. Liliputanci. Spoznavala sva grb Schwarzenbergov s turkom, ki ga kljuva vran. Ko naju je grad izpljunil, sva za\u0161ibala do avtodoma, kjer naju je \u010dakalo kosilo. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na \u010cesky Krumlov<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Ob vo\u017enji proti \u010ceskym Budejovicam nas je premamila tabla za samostan zlata krona. Zlato je takoj za diamanti \u017eenski najbolj\u0161i prijatelj, zato je bila tudi Maja takoj za. Ajda je s svojim \u017eulj\u010dkom ostala v avtu, mi pa smo \u010dez most presko\u010dili Vltavo, potem pa pokukali med samostanske zidove. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Zlata<\/a>

Zlata Koruna<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Za kaj ve\u010d smo bili tako prepozni. Prav meditativno. Avto nas je odpeljal do \u010ceskih Budejovic, kjer centra ni bilo te\u0161ko najti (N48.9734126 E14.4778580). Pribremzali smo zraven dveh italijanskih avtodomov ter jim na sprehodu v mesto pomahali. Do glavnega trga s Samsonovo fontano je bilo le nekaj korakov. Punci sta imeli kar naenkrat spet dovolj mo\u010di in letali sta okoli kot naviti. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Trg<\/a>

Trg Premsyla Otakara ll<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

Zavili smo do katedrale sv. Nikolaja, ki pa ji ni bilo ve\u010d mar ne za vernike, ne turiste. Tudi prav. Na drugi strani trga smo se splazili pod ozkim prehodom in \u010dez kanal pri\u0161li do zanimivega otro\u0161kega igri\u0161\u010da. Kot bi se igral v orkestru. Muzikalno. Punci sta seveda preigrali vse note, potem pa smo \u0161ibali nazaj do avtodoma. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kaj bo ta Bakhus izpljunil?<\/p><\/div>\n

\n

<\/span><\/p>\n

\u010ceprav smo imeli prvotno v planu premik, smo oble\u017eali kar v Budejovicah. Pono\u010di je malo razgrajala po parkiri\u0161\u010du lokalna mladina. Nekak\u0161en after party. Ma, smo bili preutrujeni, da bi se jim pridru\u017eili, oni pa nas tudi niso pri\u0161li budit. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Lepozvo\u010dna<\/a>

Lepozvo\u010dna igrala<\/p><\/div>\n

\n

\n

HLUBOKA, PLZEN – 27.4.2008 <\/span><\/strong><\/p>\n

\n

Po zajtrku sva z Ajdo u\u0161la \u0161e enkrat na glavni trg, iskala, pa ne na\u0161la informacije o mestu in okolici, pred ma\u0161o hitro pogledala v katedralo, potem pa smo \u017ee v kraju Hluboka nad Vltavou iskali po mo\u017enosti brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Katedrala sv. Nikolaja ter 72 metrov visoki \u010crni stolp<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Gorenjski nos dela \u010duda in res smo ga kmalu na\u0161li, pod gradom ob cest (N49.0503325 E14.4439675). Prav prijetno, tudi prespati bi se verjetno dalo brez te\u017eav. Ni nas premamila stezica, ki se je vzpenjala med zelenjem, \u0161li smo raje naokoli grajskega hriba. Presene\u010deni smo ponovno sre\u010dali znanca iz Maribora. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Hluboka<\/a>

Hluboka nad Vltavou<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Bel grad nas je \u017ee zunaj o\u010daral, zato smo sklenili pogledati \u0161e, kako izgleda znotraj. In ni nam bilo \u017eal. \u010cez vhodno stopni\u0161\u010de smo pre\u0161li v reprezentan\u010dne prostore Schwarzenber\u0161ke dru\u017eine. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Hluboka<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Spalnica in garderoba “furstin” Eleonore, kabinet, mala in velika jedilnica, jutranji salon, \u010ditalnica, knji\u017enica, kadilnica, oro\u017earna. V njih pa slike, predvsem kopije znanih slikarjev, lestenci iz muranskega stekla, postelja, ki je precej ve\u010dja kot pa izgleda, knjige. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Lestenec<\/a>

Lestenec iz muranskega stekla v \u010ditalnici<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Navdu\u0161ujo\u010de. Spet smo bili na \u010de\u0161kem vodenju, za pomo\u010d pa smo dobili liste z razlago v tujih jezikih. Prepovedane fotke smo brez te\u017eav kradli \u0161e z dvema Slovencema. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Veliki<\/a>

Veliki salon<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Sprehodili smo se po parku, puncama v kali zatrli \u017eelje po vite\u0161kem \u017eivljenju, nato pa \u017ee za gradom iskali bli\u017enjico do avtodoma. Precej zara\u0161\u010deno smo na\u0161li in se mimo razgledi\u0161\u010da skoraj dri\u010dali navzdol. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad s sen\u010dnico<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Next stop – Plzen. Mimo nas so hiteli gradovi, dvorci, samostani ter table, ki bi nas rade zapeljale do njih. Pa se nismo pustili, mudilo se nam je na sever. Pri Nepomuku smo se ustavili ob malem jezercu in naredili kosilo. Na drugi strani ceste se nam je odpiral pogled na grad na hrib\u010dku nad mestom. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad nad Nepomukom<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Cesta do Plzna je bila kar zanimiva, najve\u010dkrat \u010disto ravna, pa vseskozi malo gor in malo dol, slede\u010d konfiguraciji terena. V Plznu smo zapeljali v center mesta, se lovili okoli kri\u017ei\u0161\u010da, ki je bilo zaradi del zaprto in kon\u010dno pristali ob parku \u010disto blizu starega dela mesta. Pu\u0161\u010dice so nas v mestu piva usmerile do pivovarskega muzeja. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Pivovarski<\/a>

Pivovarski muzej v Plznu<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Skozi zgodovino smo se skozi nadstropja vedno bolj bli\u017eali sodobnosti. \u017de Mezopotamci so ga pili, sploh Egip\u010dani so bili navdu\u0161eni nad njim. Muzej le\u017ei v eni od najstarej\u0161ih mestnih pivovaren, tako, da smo v sladarni videli originalno kad za izdelavo sladu, 18 metrov globok vodnjak ter vrsto pripomo\u010dkov za fla\u0161iranje. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Mini<\/a>

Mini pivovarna<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

V vi\u0161jih nadstropjih smo videli su\u0161ilnico, pripomo\u010dke sodarjev ter mini pivovarno, kjer je mo\u017eno proizvesti 30 litrov piva. Mmmmm, naslednji kemper bo imel v boksu prostor za tako tehni\u010dno mojstrovino. Iz laboratorija smo pri\u0161li v gostilno iz 30ih let prej\u0161njega stoletja, nato pa smo se mimo koti\u010dka za zbiralce odpravili v klet, ki je povezana s plzenskim podzemljem. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V kleti nekdanje pivovarne<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Za piko na i pa smo v gostilnici Na parkanu zvrnili vr\u010dka nefermentiranega in nepasteriziranega piva. Yummy!!! Punci sta vanj le pomo\u010dili jezika, so pa zato preste toliko bolj teknile. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Ne<\/a>

Ne morem nehati...<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Po pivu je prav godil sprehod do Trga republike <\/span>s \u010dudovito mestno hi\u0161o ter cerkvijo sv. Bartolomeja. Ko smo prispeli do velike sinagoge je ta \u017ee zaprla svoja vrata, zato pa smo se ob povratku sprehodili \u0161e po parku v bli\u017eini avtodoma in slikali pri fontani.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Trg<\/a>

Trg republike z Bartolomejevo cerkvijo<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Nato pa … \u0161ok. “A si ti \u017ee videl tele praske?” Jasno da ne. Uf, praske na fiammini klju\u010davnici so kazale, da je nekdo njeno trdnost preizku\u0161al z izvija\u010dem. Poskus vloma. Ne me basat. Na sre\u010do je tokrat italijanska kvaliteta zlahka opravila s \u010de\u0161ko trmo. Razen prask drugih posledic ni bilo. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Poskus<\/a>

Poskus vloma<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

\u0160ele doma smo ugotovili, da je posku\u0161al tudi pri klju\u010davnici na vratih kabine. Zabasana. Kaj res ni videl, da so vrata povezana s ketno? Na hitro smo se sprehodili do ostankov mestnega obzidja ter mimo vodnega stolpa pri\u0161li do vhoda v mestno podzemlje. \u017de zaprto. Praske na klju\u010davnici za dalj\u0161i ve\u010derni sprehod niso dajale zaupanja, zato smo se odpeljali do vhoda v Plzenski prazdroj – mestno pivovarno.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Vhodna<\/a>

Vhodna vrata v Plzenski prazdroj so iz leta 1892<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Sprehodili smo se po dvori\u0161\u010du, ogledov je bilo \u017ee zdavnaj konec. Pomahal sem vratarju, nato pa smo lovili dan za rep na razgibani poti proti toplicam Karlove vary. Tam smo zavijugali proti kraju Sadov in se na za\u010detku vasi vgnezdili v kampu Sasanka (N50.2660660 E12.9020581).<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na dvori\u0161\u010du pivovarne<\/p><\/div>\n

\n

KARLOVE VARY \u2013 28.4.2008<\/span><\/strong> <\/span><\/p>\n

Ma, kaj bi lagal. Ravno zgodnji nismo bili. Potem se nam je na pot postavilo gradbi\u0161\u010de, Maja bi hotela, da v kaskaderskem stilu zavijem iz hitre ceste, pa nisem. Po ka\u010djih ridah smo se vzpeli nad toplice in tam seveda ugotovili, da so parkiri\u0161\u010da dale\u010d od centra, pa \u0161e pla\u010dljiva. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Vrelec<\/a>

Vrelec zdravilne vode<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Tudi ob povratku je Maja vzdihovala ob pogledu na mondenost pod nami, jaz pa sem \u017eiv\u010dno sukal volan nazaj dol po bregu. Nisem se pustil prepri\u010dati, da bi parkiral ob strmi in kar ozki cesti, temve\u010d sem trmasto peljal nazaj proti Hypermarketu (N50.2318205 E12.8586442). \u0160e dobro, da ni kdo pri\u017egal v\u017eigalice, bi me razneslo. \u017div\u010dki, \u017eiv\u010dki… <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Mlynska<\/a>

Mlynska kolonada<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Do sprehajalne ulice z mondenimi hi\u0161ami iz parkiri\u0161\u010da res ni bilo dale\u010d. Med bolj ali manj mondenimi turisti smo \u0161ibali mimo razli\u010dnih vrelcev in se muzali ob pogledu na debele ruske babu\u0161ke z znamenitimi bolj ali manj ki\u010dastimi lon\u010dki, ki so v vrsti \u010dakale na svojo dozo zdravja. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Market<\/a>

Market kolonade ter vrelec Karl lV.<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Za hotelom Pupp so se punce do razgledi\u0161a Diana odpravile z vzpenja\u010do, jaz pa sem raje topil odve\u010dno ma\u0161\u010dobo ob sopihanju v strmi breg. Seveda sem jo do vrha pokuril \u017ee zadosti in sem se na razgledni stolp vzpel z dvigalom. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Razgledni<\/a>

Razgledni stolp na Diani<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Karlove toplice so nam le\u017eale pod nogami, po dimniku smo vedeli kje je kamp. Navzdol smo \u0161li mimo sen\u010dnic ter gamsovega razgledi\u0161\u010da z mini gamskom na skali. Hm, pri\u010dakovali smo vsaj kip v naravni velikosti. Povratek nas je tako utrudil, da je bilo treba po\u010diti na terasi McDonaldsa. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na Karlovy Vary iz Petrovega razgledi\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Maja je med tem sko\u010dila po opremo za plavanje in \u017ee smo vro\u010dino res lepega in son\u010dnega dne hladili v bazenu s termalno vodo. Edini odprti bazen v celem mestu le\u017ei v objektu iz “polpreteklega” obdobja, kot je to danes moderno re\u010di. Mastadont, ki v ta kraj pa\u0161e toliko kot slon v trgovino s porcelanom. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V bazenu pri hotelu Thermal<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

No, vsaj bazenu v tem kompleksu ni kaj o\u010ditati. Utapljali smo se med pisano, predvsem vzhodnja\u0161ko ribjo jato starih matron in prepotentnih vase zagledanih frajl. Ravno prava dru\u0161\u010dina torej. Po\u010dutili smo se kot ribe v vodi. Puncama bi bilo v vsakem primeru premalo, no, sprijaznili sta se ob pojasnilu, da za lepoto ni zadosti samo namakanje ko\u017ee, da je potrebno napojiti tudi notranjost. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Tudi<\/a>

Tudi iz bazena je lep pogled na mesto<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Z Ajdo sva kupila posodico in \u017ee smo se nacejali s slatino. \u0160e najbolj nam je odgovarjala pri petnajstem izviru. Mogo\u010de zato, ker je vodo “pljuvala” ka\u010da, \u0161e bolj verjetno, ker ni bila tako vro\u010da, pa tudi tako mo\u010dnega okusa ni imela. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Na\u0161<\/a>

Na\u0161 lon\u010dek polni ka\u010da<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Odpeketali smo do avtodoma, izropali trgovino, nato pa spet pristali v kampu. Po prijetni debati z lastnico, go. Kasperkovo in mo\u017eem, sem preseneceno ugotovil, da so Maja in otroci postavili mizo in stole. Odli\u010dna ve\u010derja pod milim nebom. Mmmm…<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Ve\u010derja<\/a>

Ve\u010derja v hotelu z ne\u0161teto zvezdicami<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Takoj ko smo stvari spokali nazaj v boks, pa je za\u010delo nekaj pr\u0161eti izpod neba. Pa nas ni pretirano skrbelo, menda bo \u0161e vsaj dva dni lepo vreme.<\/span><\/p>\n

\n

KARL\u0160TEJN \u2013 29.4.2008<\/span><\/strong> <\/span><\/p>\n

Celo no\u010d so bolhe skakale po strehi avtodoma in zjutraj kar niso hotele odnehati. Hm, kje je obljubljeno sonce? Ob osmih smo pomahali gospe Kasperkovi in zavili proti Pragi. Cesta je bila vedno slab\u0161a, ko pa smo se za\u010deli prebijati proti Karl\u0161tejnu, je postala \u017ee \u010disto primerljiva z na\u0161imi, slovenskimi. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko je tudi po\u010dutje tak\u0161no kot vreme<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

V Karl\u0161tejnu smo se samo namrdnili nad uradnim parkingom in na\u0161li pravo pot do \u017eelezni\u0161ke (N49.9321132 E14.1743233). Gratis parking in komaj kaj dalj. Razen \u010de pod gradom ne ugotovi\u0161, da bi bilo s seboj dobro imeti tudi kamero. Triatlon. Hitra hoja, tek in plavanje v lastnem znoju. Punce so med tem pomalicale. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Karl\u0161tejn<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Ko sem se \u017ee skoraj pririnil mimo vrste pri blagajni, sem izvedel, da z vodenjem v hrva\u0161\u010dini ne bo ni\u010d. Tudi prav. Smo pa\u010d po\u010dakali na \u010de\u0161kega in ob tem dobili angle\u0161ke tekste. Ker smo imeli \u010dasa \u0161e dovolj, smo se sprehodili po dvori\u0161\u010du gradu, ga vsega poslikali, odkrili pot do najni\u017ee le\u017ee\u010dega stolpa. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na kraj Karl\u0161tejn iz gradu<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Z obzidja se nam je odpiral lep pogled na vas in \u0161tevilne prodajalnice ki\u010da in raznovrstne krame, ki v nam prav bli\u017enjem jeziku nagovarjajo reko turistov, ki se vali mimo. V stolpi\u010du je prodajalna glinenih izdelkov ter kar 75 metrov globok vodnjak. \u010cas za ogled se je bli\u017eal, torej se ve, kam so nas nesle noge. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Veliki<\/a>

Veliki stolp, Marijanski stolp ter pod njim stolp z uro<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Pred vhodom v notranjost gradu je sedela Srbkinja, napravljena kot bi ravnokar pri\u0161la s polja in \u0161irila svojo filozofijo – ma, samo sipamo svoj novac, sipamo po tu\u0111im zemljama. Hm, le kaj jo je potegnilo sem na \u010ce\u0161ko? Notranjost gradu nas ni pretirano navdu\u0161ila, saj je opreme bore malo. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V hali dvorjanov se je sre\u010devalo kraljevo spremstvo<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Izvedeli smo marsikaj o zgodovini gradu, videli kraljevo spalnico ter sobo za sprejeme s prestolom. V jedilnici so bile \u0161e originalne posode ter jedilni pribor. Za slednjega ni \u010dudno, da se je ohranil, saj so ga imeli le za okras, jedli so namre\u010d z rokami. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Kapela<\/a>

Kapela sv. Nikolaja v vite\u0161ki dvorani<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Precej bolj so bile obrabljene karte in druge dru\u017eabne igre. Logi\u010dno. Ko ni bilo vojn, je bilo \u017eivljenje na gradu pa\u010d dolgo\u010dasno. Vitezi se niso imeli s kom pretepati, grajske dame pa so precej te\u017eje ra\u010dunale, da jih bo ugrabil kak\u0161en postaven vitez z mo\u010dnimi in kosmatimi rokami s sosednjega gradu. Grajsko obzidje je bilo pa\u010d visoko in mo\u010dno.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Zakladnica<\/a>

Zakladnica z glavo zmaja<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

V zakladnici sta punci v vitrini z mon\u0161trancami in drugim cerkvenim ki\u010dem najprej zagledali krokodiljo glavo. Krokodiljo? Nak, zmajeva je bila. In to prav od tistega zmaja, ki ga je pokon\u010dal sv. Jurij. Kraljeva krona je bila seveda le kopija, pa tudi ble\u0161\u010de\u010de rumene plate na steni. \u010cisto ni\u010d nam ni bilo \u017eal, ko smo spet stali zunaj, na de\u017eju. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Izhod<\/a>

Izhod iz gradu je \u010dez vise\u010di most<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

\u0160e dve fotki in \u017ee smo mimo muzeja vo\u0161\u010denih lutk, mo\u017ea s sovo ter kramarjev \u0161ibali proti avtodomu. Ajda se je morala sprijazniti, da me\u010di niso za punce, denarnica pa je bila ob \u0161tevilni made in china originalni vite\u0161ki robi z gradu Karl\u0161tejn hvale\u017ena, da imam dve punci. Na parkingu smo po vpogledu v vodni\u010dek ugotovili, da so vsi okoli\u0161ki gradovi \u017ee zaprti. Prekletstvo predsezone pa\u010d. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V kampu Oase pri Pragi<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Pa saj se nam v tej mo\u010di po pravici povedano tudi ni preve\u010d dalo okoli hodit. Zato smo zavijugali do kampa Oase v bli\u017eini Zlatnikov pod Prago in se razpetelinili na eni od parcel z vsem komfortom (N49.9512779 E14.4749518). Ajdo so navdu\u0161ila \u0161tevilna igrala, trampolin, bazen je \u017eal \u0161e \u010dakal sezono. Odigrala sva nekaj tekem ro\u010dnega nogometa, potem pa sem se lotil na\u010drtov za naslednje dni. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V kotu sanitarij je ro\u010dni nogomet<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Punci sta med \u0161e vedno rahlim rosenjem pristali v peskovniku. Da dan ne bi bil preve\u010d ki\u010dasto popoln, sem ob ve\u010dernem tu\u0161iranju izbral kabino, ki je imela pokvarjeno tipko za priklic tople vode. Brrrrrr.<\/span><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

PRAGA \u2013 30.4.2008 <\/span><\/strong><\/p>\n

Odhod je bil zaradi poredkih vo\u017eenj avtobusa zgoden. \u017de pred osmo smo se zibali proti Pragi. Presedli smo na tramvaj, pri narodnem gledali\u0161\u010du presko\u010dili na drugega ter pod Malo Strano izstopili. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik \u017ertvam komunizma<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Kratek sprehod mimo spomenika \u017ertvam komunizma, ki bi bil lahko posve\u010den tudi \u017ertvam kak\u0161nega drugega -izma in \u017ee nas je vzpenja\u010da potegnila na vrh Petrina. Pokukali smo k zvezdarni, potem pa, pa\u010d prezgodnji, nekaj \u010dasa postopali pred Petrinsko razhledno in Bludi\u0161tem. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Bludi\u0161te\"<\/a>

Bludi\u0161te<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

V slednjega so nas spustili malo pred deseto. Kratek sprehod med ogledali, kao labirint, sta punci obvladali “u tren oka”. \u0160e toliko nista mogli po\u010dakati, da bi ju slikal. Ali pa\u010d eno od njunih razli\u010dic, ki so se odbijale v ogledalih v neskon\u010dnost. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Vesoljci?\"<\/a>

Vesoljci?<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Po diorami z naslovom boj proti \u0160vedom na Karlovem mostu \u2013 gre za prizor iz konca tridesetletne vojne – smo uleteli v prostor z ukrivljenimi zrcali. Kar naenkrat so se nam proporci mo\u010dno spremenili. Ogromne glave, ko\u0161arka\u0161ke noge, enormno debeli trebuhi, dolgi jeziki. Hm…ali pa je slednje pri lep\u0161i polovici obi\u010dajno? <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Petrinska<\/a>

Petrinska razhledna<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Kakorkoli \u017ee, po 299 stopnicah smo se vzpeli na \u010de\u0161ko kopijo Eifflovega stolpa in od tam u\u017eivali v dih jemljajo\u010dem razgledu na Prago pod nami. Pravo mesto za za\u010detek potepanja. Spustili smo se na trdna tla in posedeli pod Strahovskym kla\u0161trom. Od tu torej izraz klo\u0161ter za samostan. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Pra\u017esky<\/a>

Pra\u017esky hrad s katedralo sv. Vita<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Na dvori\u0161\u010du ni bilo ni\u010d zanimivega, cerkev pa zaprta, zato smo jo \u017ee mahali navzdol proti Pra\u0161kemu gradu na Hrad\u010danyh. Pri\u0161li smo ravno prav, da smo dobili odli\u010dna mesta za ogled menjave stra\u017ee. Razo\u010darani. Malo trobljenja, malo korakanja, ni\u010d pretresljivo posebnega. Ob neizbe\u017eni gu\u017evi. Bljak. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Menjava<\/a>

Menjava stra\u017ee<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Seveda se je vsa mno\u017eica nato usula do katedrale sv. Vita, kjer smo obti\u010dali v dolgi vrsti. Na sre\u010do se je hitro pomikala in komaj sem puncama uspel prebrati nekaj stvari o notranjosti, \u017ee smo strmeli nad \u010dudovitimi vitra\u017ei stranskih oken. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grobnica<\/a>

Grobnica sv. Janeza Nepomuka<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

\u0160e posebej nas je navdu\u0161ila ve\u010d kot deset metrov velika rozeta na zadnji steni, kar preve\u010d ki\u010dasta pa se nam je zdela srebrna baro\u010dno na\u010di\u010dkana krsta Janeza Nepomuka, ustavili smo se \u0161e pri kapeli sv. Ven\u010deslava s stenami iz poliranih poldragih kamnov. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Kip<\/a>

Kip sv. Vaclava nad oltarjem kapele<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Kraljeva grobnica je bila iz “tehni\u010dnih razlogov” zaprta, zato pa smo se lahko vzpeli po 287 zavitih stopnicah na zvonik. Mesto je \u017ee drugi\u010d danes le\u017ealo pod na\u0161imi nogami. Vredno vsake stopnice. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Karlov<\/a>

Karlov most in center mesta <\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Iznad gradu smo se spustili podenj. Ker je bila stara kraljeva pala\u010da iz se ve kak\u0161nih razlogov zaprta, smo kot nadomestek dobili ogled razstave o zgodovini pra\u0161kega gradu. Nejevolja nad nepredvideno spremembo in skepsa, ko nam je ob mojem protestu blagajni\u010darka zagotovila, da smo samo profitirali, sta puhteli z vsako minuto. In teh je bilo veliko. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grob<\/a>

Grob bojevnika z me\u010dem iz 9. stoletja<\/p><\/div>\n

Ob zanimivih predmetih smo sledili zgodovini gradu, spoznavali zanimive osebnosti, ki so bile z njim tako ali druga\u010de povezane, prepletali \u0161tevilne usode. Ostanki obla\u010dil, nakita, posode, znaki mo\u010di in celi okostnjaki so nam delali dru\u017ebo in pripovedovali zgodbe. Carsko! Bolje re\u010deno – kraljevsko… <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Grobni<\/a>

Grobni dragulji Maximilijana ll. - krona, jabolko, \u017eezlo<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Po kratki malici do bazilike sv. Jurija ni bilo dale\u010d. Nekaj precej zabrisanih fresk, grobnica pod oltarjem, kapela sv. Janeza Nepomuka. Hitro smo bili zunaj. Ubodli smo smer do Zlate ulice. Hm, \u010de bi samo za tu pla\u010dal vstopnino… <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Zlata<\/a>

Zlata uli\u010dka<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Vrsta trgovinic s spominki, zakamufliranimi pod “znamko” keramika, stekleni izdelki, knjige, igra\u010de v sicer li\u010dnih hi\u0161kah. Precej bolj\u0161i je bil stolp Daliborka s pripomo\u010dki za mu\u010denje. Prima. Sigurno bi se na\u0161el kdo, na katerem bi se dalo zadeve sprobati. Na \u017ealost se ravno tu zadev ni dalo kupiti… <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Stolp<\/a>

Stolp Daliborka je bila mu\u010dilnica<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Po pobo\u010dju Hrad\u010danov smo se spustili proti Vltavi in se obrnili proti Karlovemu mostu. Vmes nas je pritegnila Vald\u0161tejnska pala\u010da, danes sede\u017e \u010de\u0161kega senata s \u010dudovitim vrtom. Del tega so kopije skulptur Adriana de Vriesa, ki so jih \u010cehi pokasirali kot vojni plen od \u0160vedov in so danes spet v Stockholmu. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Vald\u0161tejnsky<\/a>

Vald\u0161tejnsky palac z replikami skulptur Adriana de Vriesa<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Celo steno ob pala\u010di “krasi” skulptura “jama”. Hm, saj ne vem kaj bi rekel. Nekateri tudi sodobne performanse \u0161tejejo za umetnost… Poleg sveti \u0161e ograda s sovami. Jah, nekje se mora pa tudi v tako \u010dastitljivi stavbi, kot je senat, skrivati modrost. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Jama<\/a>

Jama (stena kapnikov) Albrechta von Wallensteina<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Tik pred Karlovim mostom smo zavili v tipi\u010dno pra\u0161ko restavracijo. McDonalds. Tipi\u010dno? Seveda. Vsaj \u0161tevil\u010dno jih je \u017ee skoraj ve\u010d kot pa raznoraznih pivnic. Z ameri\u0161kim okusom v ustih smo \u0161li \u0161e do samostana sv. Mikula\u0161a. Cerkev je bila zaradi koncerta zaprta, zato smo le \u0161e pomahali Mali strani ter se odpravili \u010dez Karlov most. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na Karlovem mostu je vedno gne\u010da turistov<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Mno\u017eica turistov, povsod okoli japonske vodi\u010dke s sme\u0161nimi pali\u010dicami in de\u017eniki, \u0161trle\u010dimi v zrak ter obdane s kopico Canonov, Nikonov, Olympusov, Sonyjev na dveh nogah. Vsi ho\u010dejo svoj mastni odtis roke <\/span>pustiti na najbolj oblizanih delih kipov, vodi\u010dke pa si ob tem izmi\u0161ljajo bolj ali manj verjetne zgodbe. Kot da bi bilo komu mar kaj je res in kaj ne. Z dobro embala\u017eo ter reklamo se da prodati vse. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Staromestni<\/a>

Staromestni stolp <\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Na drugi strani mostu smo se mimo Fran\u010di\u0161kove cerkve potopili v ozke in pisane ulice starega mesta. Mno\u017eica ljudi je tu kar nekako ustrezala in dajala celotni sceni \u017eivljenje. \u010ceprav se je pred astronomsko uro kot kak\u0161na koklja ugnezdila srbska vodi\u010dka s svojo skupino, je bilo tudi za nas \u0161e dovolj prostora. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Astronomska<\/a>

Astronomska ura<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Ob uri so se za okenci vozili svetniki, eden za drugim. Hm, zabavno. A da to privla\u010di tak\u0161ne mno\u017eice, kdo bi si mislil\u2026 Sprehodili smo se po trgu, mimo spomenika Janu Husu in pala\u010de Kinsky do cerkve Panny Marie Pred Tynem. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Mimohod<\/a>

Mimohod svetnikov<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Pokukali smo vanjo, potem pa \u017ee \u0161ibali, da bi ujeli avtobus do kampa. Pa zadeva ni bila tako enostavna, kot je izgledala. Najprej smo vozovnice hoteli kupiti na turisti\u010dnih informacijah. Ko sem \u017eensko, ki je prodajala vozovnice tam vpra\u0161al, \u010de zna angle\u0161ko, me je u\u017ealjeno pogledala in iztisnila \u2013 seveda. Jah, kako bi lahko pomislil, da nebi znala. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Pala\u010da<\/a>

Pala\u010da Kinsky ter cerkev Matere bo\u017eje pred Tynem<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Ko pa sem ji hotel razlo\u017eiti, da rabim vozovnico za predmestje, me je gladko poslala k okencu s splo\u0161nimi informacijami, \u017eenska tam nazaj, tista z vozovnicami pa spet k splo\u0161nim informacijam. Pink ponk. Kaj ti v tak\u0161nem primeru pomaga angle\u0161\u010dina? Naprej do kioska, tam kart \u0161e nismo dobili, pravo informacijo pa. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Staromestne<\/a>

Staromestne delavnice<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Na podzemni smo jih na avtomatu res lahko kupili, se s podzemno zapeljali eno postajo in potem \u0161ibali do na\u0161ega tramvaja. Ker smo enega zamudili, smo bili kar slabe volje. Toda na koncu smo ugotovili, da je do avtobusne postaje kar nekaj vo\u017enje in nam tudi s prej\u0161njim ne bi uspelo. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik Jana Husa na Staromestnem trgu<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Smo bili pa toliko bolj presene\u010deni, ker je po na\u0161em prihodu na postajo pripeljal avtobus. \u010cisto izven voznega reda. Super. Poleg nas, je bila tudi ve\u010dina ostalih potnikov iz kampa. V kampu ni bilo veliko \u010dasa za igro, saj smo vedeli, da bo naslednji dan potrebno zgodaj vstati. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

DRUGI DAN PRAGE \u2013 1.5.2008<\/strong><\/p>\n

Res se nam je kar mudilo. \u010ce bi zamudili jutranji avtobus, bi na naslednjega morali prav dolgo \u010dakati. Seveda nam je uspelo. Presko\u010dil smo na tramvaj, potem pa izstopili pod Vi\u0161egrajskim gradom.<\/p>\n

\n

\"Grob<\/a>

Grob skladatelja Antonina Dvor\u017eaka<\/p><\/div>\n

\n

Po stopni\u0161\u010du smo se vzpeli skozi obzidje do cerkve sv. Petra in Pavla. Ker je bila ma\u0161a, smo v cerkev lahko pokukali le skozi re\u0161etke. Pa ni\u010d ne de. Iz obzidja je bil lep pogled na Vltavo pod nami ter na otok na reki, na katerem je med drugim tudi <\/span>po\u010divali\u0161\u010de za avtodome.<\/p>\n

\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev in samostan sv. Petra in Pavla<\/p><\/div>\n

\n

Na\u0161li smo na tleh narisan labirint in kar nekaj teka je bilo potrebnega, da smo pri\u0161li v sredino in potem spet ven. \u0160e kratek pogled na mesto in \u017ee spet smo se spustili nazaj v mesto. Sprehodili smo se navzdol ter \u0161ibali proti Narodnemu muzeju. \u0160li smo mimo samostana Jana Nepomuka na skalci ter Dvor\u017eakovega muzeja.<\/p>\n

\n

\"Labirint\"<\/a>

Labirint<\/p><\/div>\n

\n

Pri <\/span>gostilni U kalicha smo bili \u0161e prezgodnji za knedelj\u010dke, hm, mogo\u010de pa se vrnemo\u2026 V nacionalnem muzeju smo spet ugotovili, da se spla\u010da biti dru\u017eina. Vstopnica za odraslega 120 kron, za dru\u017eino 150 kron. In res je bilo kaj za videti.<\/p>\n

\n

\"Vhodno<\/a>

Vhodno stopni\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

\n

V prvem nadstropju je poleg hale s kipi znanih \u010dehov razstava mineralov iz celega sveta in posebej \u0161e iz \u010ce\u0161ke. V varovani sobi so tudi dragoceni kamni. Sprehodili smo se po razstavi, posve\u010deni nogam ter \u010devljem. Sponzor seveda Bata.<\/p>\n

\n

\"Paleontolo\u0161ka<\/a>

Paleontolo\u0161ka zbirka<\/p><\/div>\n

\n

Marsikaj zanimivega, med drugim tudi projekcija operacije noge na operacijsko mizo. Ko bi vedeli, kaj nas ta dan \u0161e \u010daka\u2026 Sprehod skozi paleontolo\u0161ki oddelek s \u0161tevilnimi fosili ter zoolo\u0161ki oddelek sta bila zanimiva, predvsem pa so punci pritegnila okostja dinozavrov ter igre sestavljanja puzzel ter okostij dinozavrov iz lesa.<\/p>\n

\n

\"Primati\"<\/a>

Primati<\/p><\/div>\n

\n

Prima. Med \u0161tevilnimi prepariranimi \u017eivalmi iz celega sveta, so bile ribe, pti\u010di, zveri, sesalci, primati nad njimi pa je viselo okostje kita. Uf, naporno. Tri ure in pol za kar hiter pregled. Za kaj ve\u010d bi \u0161lo vsaj pol dneva. Vredno vsake krone.<\/p>\n

\n

\"Posledice<\/a>

Posledice sifilisa<\/p><\/div>\n

\n

Takoj pri narodnem muzeju, na robu Vaclavskih namesti so spretni ameri\u0161ki lovci na denarce postavili Mc-a. Domi\u0161ljena lokacija, ki je ujela seveda tudi na\u0161i punci. Ni bilo druge, kot da si namesto predvidenih knedel\u010dkov \u017eelod\u010dke napolnimo z nagci in cheasburgerji.<\/p>\n

\n

\"V<\/a>

V \u00bbtipi\u010dni\u00ab pra\u0161ki restavraciji<\/p><\/div>\n

\n

Kratek sprehod po Vaclavskih namestih, slikanje muzeja ter spomenika Karlu lV. in \u017ee je bilo treba naprej. Pri pivnici U Fleka ni bilo \u010dasa za postanek, punci sta hiteli proti Otro\u0161kemu otoku. Samo \u010dez Vltavo je bilo treba in \u017ee smo bili med igrali.<\/p>\n

\n

\"Novomestska<\/a>

Novomestska radnice<\/p><\/div>\n

\n

Punci sta se zabavali in se \u010dudovito vklopili med \u010de\u0161ke otroke. Vse dokler\u2026 Vse dokler ni Ajda nesre\u010dno dosko\u010dila iz vrte\u010dega se kroga, noga se ji je ob tem zvila in jokajo\u010do je Maja prinesla na klopco. Hudih bole\u010din ni hotelo biti konec. Na ramenu je po\u010divala do tramvajske postaje ter do avtobusne postaje Nadra\u017ei Modrany.<\/p>\n

\n

\"Detsky<\/a>

Detsky ostrov - otro\u0161ki otok<\/p><\/div>\n

\n

Ker bole\u010dine niso ponehale, sva z Ajdo pomahala Maji, jaz pa sem poklical na slovensko zavarovalnico Coris. Tam so se povezali s \u010cehi. Vendar se je vse kar zapletlo, najprej zaradi iskanja taksija, potem pa napa\u010dno sporo\u010dene postaje, kjer sva \u010dakala. \u010ceprav sem nekajkrat pravilno povedal postajo, so naju iskali povsem drugje.<\/p>\n

\n

\"\u017diva<\/a>

\u017diva zabava \u010de\u0161ke otroke<\/p><\/div>\n

\n

Pa tako te\u017eko sva \u010dakala. Ko je taksist kon\u010dno pripeljal, je sledila vo\u017enja do bolni\u0161nice, slikanje in ugotovitev, da je kost zlomljena. Ker nama je zdravnik dopovedoval, da jo bo potrebno naravnati in to v splo\u0161ni anesteziji, temu pa sledi bivanje v bolni\u0161nici vsaj do nedelje ali ponedeljka, sva z Ajdo vpra\u0161ala, kako bi bilo s prevozom v Slovenijo.<\/p>\n

\n

\"Usodno<\/a>

Usodno igralo<\/p><\/div>\n

\n

Po ponovnem posvetu z nadrejenim je zdravnik pojasnil, da je to mo\u017eno, da pa moramo biti tam v dvanajstih urah. Maji sem takoj sporo\u010dil, da pripravi vse za odhod v Slovenijo, midva pa sva se potem, ko je Ajda dobila za\u010dasni gips, s taksijem, ki naju je \u010dakal, odpeljala proti kampu. Malo pred njim smo posko\u010dili na le\u017ee\u010dem policaju, potem pa ustavili pred na\u0161im avtodomom.<\/p>\n

\n

\"\u010cakajo\u010d<\/a>

\u010cakajo\u010d na taksi<\/p><\/div>\n

\n

Maja je priklicala lastnika kampa, avtodom zapeljala na parkiri\u0161\u010de pred njim in \u010dakala s pri\u017eganim motorjem. Ajdo sva najbolj udobno, kar je bilo mo\u017eno, namestila in pred nami je bila le \u0161e dolga pot iz tako nesre\u010dno pred\u010dasno zaklju\u010denih po\u010ditnic.<\/p>\n

\n

JESENICE \u2013 2.5.2008<\/strong> \u2013 Celo no\u010d je potekala vo\u017enja mimo \u010ceskih Budejovic do Avstrijske meje in naprej mimo Linza in Salzburga proti Sloveniji. Kilometri na navigaciji so se zvesto zmanj\u0161evali. Mestoma nisem vedel ali se blede meni ali cesti. Na dveh odsekih me je zamenjala Maja, \u010deprav na sovoznikovem sede\u017eu nisem prav dobro spal. Stalno sem se prestra\u0161eno zbujal, misle\u010d, da sem zaspal za volanom.<\/p>\n

\n

\"Bolni\u0161nica<\/a>

Bolni\u0161nica Jesenice<\/p><\/div>\n

\n

Ob sedmih zjutraj smo \u010dez predor Karavanke kon\u010dno prispeli v Slovenijo in zavili do bolni\u0161nice na Jesenicah. Parkiral sem pred vhodom, Ajdo sva z medicinsko sestro nalo\u017eila na vozi\u010dek in po\u010dakali smo, da je pri\u0161la zdravnica. Ta se je takoj po pregledu \u010ce\u0161ke slike za\u010dudila in povedala, da meni, da ne bo potrebno ravnanje kosti. To je potrdilo tudi novo slikanje cele goleni, ko se je zdravnica izjemno potrudila in <\/span>razlo\u017eila, kje so zlomi, jih pokazala na ra\u010dunalni\u0161ki sliki ter hkrati razlo\u017eila potek zdravljenja.<\/p>\n

\n

\"\u010cisto<\/a>

\u010cisto druga\u010de kot na \u010ce\u0161kem...<\/p><\/div>\n

\n

Ajda je dobila podkolenski nehodilni gips, ki ga ji je naredila prijazna mav\u010darka. Glede na profesionalni odnos sem lahko samo vzkliknil \u2013 trikrat hura za Bolni\u0161nico Jesenice. Potem je le \u0161e Maja po\u010dakala, da smo dobili bergle in \u017ee smo se peljali proti domu, kjer nas je te\u017eko \u010dakala babica.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(25.4. do 2.5.2008) ODHOD OD DOMA \u2013 25.4.2008 Ko je Maja pri\u0161la iz ob\u010dinske proslave, smo pripravili \u0161e zadnje malenkosti, pomahali babici, potem pa v Kranju nato\u010dili gorivo in se mimo Tr\u017ei\u010da odpeljali \u010dez Ljubelj v Avstrijo. Na za\u010detku Celovca nas je ustavila policija, preverila dokumente in nam za\u017eelela sre\u010dno pot. Peljali smo se proti […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[26,13],"tags":[],"class_list":["post-303","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ceska","category-potepanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/303","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=303"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/303\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1915,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/303\/revisions\/1915"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=303"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=303"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=303"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}