{"id":2656,"date":"2009-07-19T20:40:48","date_gmt":"2009-07-19T19:40:48","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2656"},"modified":"2009-08-06T14:00:18","modified_gmt":"2009-08-06T13:00:18","slug":"skotska","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2656","title":{"rendered":"\u0160kotska"},"content":{"rendered":"
\"Na\u0161a<\/a>

Na\u0161a pot<\/p><\/div>\n

ODHOD PROTI \u0160KOTSKI <\/strong>\u2013 23.6.2009<\/span><\/strong> <\/span>\u2013 \u0160e zadnje malenkosti, slovo od babice in \u017ee smo peljali po avtocesti proti predoru Karavanke. Malo kasneje kot smo na\u010drtovali, pa vendar smo vedeli, da nas \u010das ne bo priganjal. \u010cez Avstrijo nam je bila avtocesta poznana, pokrajina tudi, po\u010dasi smo nabirali kilometre. Pri Salzburgu smo zapeljali iz avtoceste toliko, da smo nato\u010dili gorivo, saj je le malo v stran, pa\u010d bistveno cenej\u0161e.<\/p>\n

\"Ob<\/a>

Ob Chiemseeju<\/p><\/div>\n

Pri Chiemseeju (N47.8338088 E12.4075913) smo se ustavili toliko, da smo naredili ve\u010derjo, ra\u010dke na jezeru pa smo opazovali kar skozi okno, saj je zunaj ves \u010das rosilo. Siti smo pot nadaljevali mimo M\u00fcnchna in pred Augsburgom zavili do Friedberga. Tam smo takoj na\u0161li pot do jezera in na koncu ceste parkiri\u0161\u010de za avtodome (N48.3654521 E10.9652609). <\/span><\/p>\n

\"Race<\/a>

Race na jezeru<\/p><\/div>\n

Poleg je bil \u017ee Francoz, kar nas ni \u010disto ni\u010d motilo, kmalu smo utonili v spanec. Mladina iz bli\u017enjega lokala je sicer pri\u0161la naredit krog ali dva po makadamskem delu parkiri\u0161\u010da, potem pa so se naveli\u010dali in spet je okoli nas zavladal mir. Maja in otroci itak niso ni\u010d sli\u0161ali\u2026<\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

KANAL <\/strong>\u2013 24.6.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem kar zgodaj vstal, pred nami je bila dolga pot. Noge sem si pretegnil do jezera, ki je verjetno neke vrste mestno kopali\u0161\u010de. Urejeno imajo tudi \u017ei\u010dnico za smu\u010danje na vodi. <\/span><\/p>\n

\"Friedberg,<\/a>

Friedberg, parkiri\u0161\u010de pri jezeru<\/p><\/div>\n

Preden sem pripeljal do glavne ceste, se mi je na potki ob jezeru umaknil tovornjak, na katerega so ravno nakladali izkopano zemljo, malo naprej pa sem se bagru umaknil kar sam in sicer na kolesarsko stezo. Le nekaj kilometrov je bilo do avtoceste. Mimo Stuttgarta in Karlsruheja smo kar padli, le sem in tja so kak\u0161na dela na cesti malo upo\u010dasnila promet. <\/span><\/p>\n

\"Friedberger<\/a>

Friedberger See<\/p><\/div>\n

Potem pa bli\u017enjica po cesti \u0161t. 10 in \u017ee smo zaradi zaprte avtoceste iskali obvoz proti kraju Schengen. Ugotavljali smo, da imajo v Luksemburgu gorivo res poceni. Hvala Ginko, imel si prav. Po vrnitvi na avtocesto smo se ustavili na avtomobilski \u010drpalki, v Belgiji pa na po\u010divali\u0161\u010du ob avtocesti naredili kosilo. <\/span><\/p>\n

\"Kosilo<\/a>

Kosilo pod sen\u010dnico<\/p><\/div>\n

Sen\u010dnica se je ravno spraznila, tako da smo se lahko posedli za mizo in pojedli Majine dobrote. Yummy! Sicer pa nas je avtocesta preko Belgije presenetila. V negativnem smislu. Luknje, skakalnice in grob asfalt. Katastrofa. Majo je \u0161e bolj presenetilo, da imajo lu\u010di po avtocesti skoraj v celotni dol\u017eini. Kaj pa ekologija in svetlobno onesna\u017eevanje? <\/span><\/p>\n

\"Pristani\u0161\u010de<\/a>

Pristani\u0161\u010de v Calaisu<\/p><\/div>\n

V Franciji je bila hitra cesta sprva zelo podobna belgijskim, potem pa zelo lepa, nova \u0161tiripasovnica. Po prihodu v Calais je \u0161lo preko meje brez te\u017eav, z uslu\u017ebenko na okencu smo se prav prijetno pogovorili. Njen kolega je malo po\u0161nofal po avtodomu, nato pa sem na okencu za trajekte brez te\u017eav dobil boarding pass. \u0160e po\u010dasi preko dveh enormnih le\u017ee\u010dih policajev in \u017ee smo stali v vrsti 129. <\/span><\/p>\n

\"En<\/a>

En ti\u010d...<\/p><\/div>\n

Ko je trajekt pristal in se je izkrcala kolona tovornjakov in avtomobilov, je bil \u010das za na\u0161e vkrcanje. Parkirali smo in od\u0161li na palubo, kjer smo opazovali son\u010dni zahod in po obratu, obalo Calaisa. Trajekt je hitel \u010dez Rokavski preliv, mi pa smo mahali doma\u010di celini. Med plovbo sta si punci ogledali risanko v otro\u0161kem oddelku, preverili smo cene v trgovini, potem pa v salonu \u010dakali na pristanek. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na palubi<\/p><\/div>\n

Pa se je kar zavlekel, v Dovru je bila gne\u010da. Kon\u010dno smo le dobili zeleno lu\u010d in pristali. Huh, pred mano je bila uganka, vo\u017enja po levi. Ko smo zapeljali na kopno, je mimo iz trajekta pripeljal avto, potniki v njem pa so se nekaj drli. Vraga, le kaj je narobe, sem postal \u017eiv\u010den. Pa nisem bil edini, nobeden ni prav veliko dal na kak\u0161no prijazno odstopanje prednosti, najprej se je pred mene prav grdo zrinil Angle\u017e, malo kasneje pa \u0161e Nemec. <\/span><\/p>\n

\"Slovo<\/a>

Slovo od celine...<\/p><\/div>\n

\u0160e zadnji pregled na meji. Ma skoraj zasli\u0161evanje, o tem kam gremo, za koliko \u010dasa, kje bomo potovali, \u010digav je avtodom, koliko \u010dasa ga \u017ee imamo. In nato \u00bbsre\u010dno pot\u00ab. Izsilil me je \u0161e nem\u0161ki tovornjak, potem pa sem imel te gne\u010de dovolj. Navigacija me je usmerila proti ulici Esplanade, malo pred njo sem ob cesti parkiral (N51.1218867 E1.3143838). <\/span><\/p>\n

\"Bo<\/a>

Bo kaj zacvr\u010dalo?<\/p><\/div>\n

Nisem bil edini, vrsta avtodomov je bila \u017ee naslonjena ob plo\u010dnik. Zakaj pa ne, do devetih zjutraj gratis. In to po angle\u0161ki uri. Kmalu je za mano pri\u0161el \u0161e en Angle\u017e. Sem mu prijazno pomagal pri parkiranju, on pa mi je zagotovil, da se tam sigurno spi brez te\u017eav. Poklepetala sva, potem pa je bil \u017ee \u010das, da se dan zaklju\u010di.<\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

LEGOLAND WINDSOR <\/strong>\u2013 26.6.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem \u0161el na sprehod ob obali, opazoval sem Dovrski grad in pristani\u0161\u010de. Potem pa \u017ee budil Majo. <\/span><\/p>\n

\"Dover\"<\/a>

Dover<\/p><\/div>\n

\u010ce smo hoteli biti v Windsorju pravo\u010dasni, je bilo treba kreniti na pot. Dvoje kro\u017ei\u0161\u010d in \u017ee sem bil na avtocesti. Ali vozi\u0161 po levi ali desni, tu pa\u010d ne igra prav bistvene vloge. Pred Londonom ni bilo nobene gne\u010de, \u010deprav bi morala biti jutranja konica. Brez te\u017eav smo skoraj padli do Windsorja. Nekaj kro\u017ei\u0161\u010d, tako za okus vo\u017enje po levi, in \u017ee smo parkirali pred Legolandom (N51.4649182 W0.6575032). <\/span><\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e en ti\u010dek...<\/p><\/div>\n

Kar na parkiri\u0161\u010dih za avtomobile, saj jih za avtodome nimajo. Kratek klepet z lastnikom Pilota, Angle\u017eem seveda, potem pa \u0161e zadnje priprave. Na vhodu kak\u0161nih ve\u010djih te\u017eav nismo imeli. Na\u0161ih letnih kartic naprave sicer niso zaznale, nam je pa mladenka prinesla njihove vstopnice, da smo lahko vstopili v park. Res? Kje pa je? Pred nami je bilo na vsaki strani nekaj trgovin, potem pa rob in megla. Se je vdrl v zemljo? <\/span><\/p>\n

\"Dimniki\"<\/a>

Dimniki<\/p><\/div>\n

Ko smo stopili na rob \u00bbkraterja\u00ab, smo presene\u010deno ugotovili, da ve\u010dina parka le\u017ei na pobo\u010dju, del pa \u0161e pod njim. Na vrhu je torej le vhod. In \u0161e nekaj nas je presenetilo. Kljub temu, da je bil petek, je bil park poln in ljudje so \u0161e prihajali. Star\u0161i z otroki, \u0161olske skupine, ni da ni. Za za\u010detek sta se punci nekajkrat zavrteli na vrtiljakih, popeljali smo se z vlakcem po parku. <\/span><\/p>\n

\"A<\/a>

A ti moram vsak dan zobe \u010distit?<\/p><\/div>\n

\u010ceprav je bilo obla\u010dno, je bilo prav prijetno toplo, ob\u010dasno pa se je do nas prebil tudi kak\u0161en son\u010dni \u017earek. Po tirnicah smo se popeljali z avtomobil\u010dki, ki pa tu niso kabrio izvedba. De\u017eevna Anglija pa\u010d zahteva svojo izvedbo. Po\u010dakali smo v vrsti na zmaja, si ogledali predstavo o azte\u0161ki kraljici in Johnnyju Tunderju, iskali pravo pot v labirintu in se popeljali kot Vikingi po brzicah. <\/span><\/p>\n

\"Ringn\u0161pil\"<\/a>

Ringn\u0161pil<\/p><\/div>\n

Skoraj uro dolgo smo \u010dakali v vrsti za vlakec, kjer nabira\u0161 to\u010dke v streljanju z laserskimi pi\u0161tolami. Na sre\u010do drugje vseeno ni bilo tak\u0161ne gne\u010de. Vo\u017enji s kanuji je sledila gasilska akademija in \u00bbpolet\u00ab z baloni. Punci sta hoteli \u0161e enkrat na predstavo, pa smo \u0161li. Potem pa smo se, \u017eeljni adrenalina, \u0161e enkrat odvrteli na brzicah, \u0161li na virtualno vo\u017enjo in se popeljali s tret-o-mobilom. <\/span><\/p>\n

\"Zmaju<\/a>

Zmaju se je utrgalo<\/p><\/div>\n

Za konec smo se sprehodili \u0161e po minilandu, potem pa \u017ee stopali proti avtodomu. Ko smo pomlaskali ve\u010derjo, se je parkiri\u0161\u010de \u017ee povsem spraznilo. Pripeljala sta se varnostnika in povedala, da \u010dez nekaj minut zapirajo. Svetovala sta mi, da se prestavim na parkiri\u0161\u010de P+R, katerega je hvalil \u017ee Robson ali pa\u010d kar na njihovo slu\u017ebeno parkiri\u0161\u010de. Tam lahko ostanemo do zjutraj, parkiri\u0161\u010de je varovano, nobenih te\u017eav. <\/span><\/p>\n

\"Pozor,<\/a>

Pozor, spolzka tla!<\/p><\/div>\n

Najprej sva z Majo spregledala odcep in zato odpeljala proti Windsorju, potem pa, kot \u017ee tolikokrat, spoznala svojo zmoto. Potreben je bil obrat in vrnitev nazaj do parkiri\u0161\u010da (N51.4624730 W0.6463066), katerega smo malo prej spregledali. Le kako, sem se \u010dudil. Punci sta \u0161li takoj ven na generalko, saj sta hoteli narediti \u00bbpredstavo\u00ab. Obvezen del je bila tudi \u017eoga. <\/span><\/p>\n

\"Pljuvajo\u010de<\/a>

Pljuvajo\u010de mi\u0161i<\/p><\/div>\n

Med podajanjem je od zgoraj, kjer je hi\u0161ka z varnostnikom zagrmelo. \u0160e jaz v avtodomu sem se ob jeznem vpitju kar zdrznil. Punci sta \u010disto tiho pri\u0161li noter, obraz je izdajal nekaj med strahom in presene\u010denjem. Takoj sem vedel, koliko je ura. Varnostnik se je ustra\u0161il, da bosta z \u017eogo zadeli katerega izmed sicer \u017ee kar redkih avtomobilov ki so bili \u0161e na parkiri\u0161\u010du. <\/span><\/p>\n

\"Mokra<\/a>

Mokra avantura<\/p><\/div>\n

\u010cez deset minut sta se pripeljala varnostnika, ki sta nas napotila sem in ustavila pred nami. Vraga, sedaj sta jih pa sli\u0161ala od \u0161efa in sta nas pri\u0161la napodit. \u0160e dobro, da imamo rezervno lokacijo. Stopil sem ven, onadva pa sta se za\u010dela opravi\u010devati. Da jim je \u017eal, da pa\u010d varnostnik ni hotel prestra\u0161iti otrok, le z igro naj raje po\u010dakata, dokler ne odidejo vsi zaposleni in bo parkiri\u0161\u010de prazno. <\/span><\/p>\n

\"Prva<\/a>

Prva vrsta...<\/p><\/div>\n

Vpra\u0161ala sta \u0161e, \u010de je sicer vse v redu in za\u017eelela lahko no\u010d. Prijaznost, kot se \u0161ika, v Angliji nas tako \u017ee prvi dan ni presenetilo le vreme. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

NEW LANARK, SLAPOVI NA REKI CLYDE <\/strong>\u2013 27.6.2009 <\/span><\/strong>\u2013 Zjutraj sem porukal \u0161e precej zaspano Majo in \u017ee sva bila pripravljena na odhod. Dobrih \u0161esto kilometrov poti je zahtevalo zgodnji odhod. Pomahala sva presene\u010denemu varnostniku, verjetno je mislil, da bomo \u0161e en dan njihovi gosti. <\/span><\/p>\n

\"Kilometer<\/a>

Kilometer za kilometrom...<\/p><\/div>\n

Skozi Windsor sva peljala na avtocesto, ki je dr\u017eala smer proti \u0160kotski. Pot je bila dolgo\u010dasna, kot je pa\u010d dolgo\u010dasna avtocesta. Vidi\u0161 bolj malo, vozniki so previdni in prijazni, adrenalina torej nobenega. Pritisk se mi je dvignil le na bencinski \u010drpalki, koliko to\u010dno bi cena znesla v evrih, raje nisem ra\u010dunal. Nedvomno pa kar nekaj ve\u010d kot pri nas, da o kak\u0161ni Avstriji ali Luxemburgu sploh ne govorim. <\/span><\/p>\n

\"Failte<\/a>

Failte gu Alba<\/p><\/div>\n

Mimo nas so leteli Birmingham, Liverpool in drugi kraji, dosedaj bolj ali manj poznani le iz zemljevida. Kon\u010dno je pokrajina postala bolj prijazna, cesta pa bolj prazna. Ko smo peljali mimo Gretne, smo vedeli, da se na\u0161a \u0160kotska pustolov\u0161\u010dina za\u010denja zares. Nekaj vo\u017enje po stranski cesti, \u010dez lep kamniti most in \u017ee smo pripeljali do Lanarka. <\/span><\/p>\n

\"Annie<\/a>

Annie McLeod in njena zgodba<\/p><\/div>\n

Navigacija nas je usmerila v ulico, kjer ravno gradijo nove hi\u0161e. \u010cez vrsto le\u017ee\u010dih policajev smo se prebili do bridkega konca. Ulice seveda. Obrat in vrnitev na glavno cesto. Tokrat smo uporabili pravo mero navigacijske trme in zdrave pameti. Prevedeno \u2013 sledili smo tablam. Dokler nismo pri\u0161li na razcep, kjer je zmanjkalo kazalcev za smer proti parkiri\u0161\u010du. Zavili smo desno in se za\u010deli spu\u0161\u010dati. <\/span><\/p>\n

\"Pogonski<\/a>

Pogonski stroj<\/p><\/div>\n

Takoj se mi je zazdelo, da to ne bo v redu, toda druge kot riniti naprej ni bilo. Na sre\u010do je bilo v vasi prostora za lep obrat dovolj. Toda parkiri\u0161\u010da so bila bolj ali manj zasedena, prosto mesto smo na\u0161li na poti proti hostlu. Vstopnina v muzej je bila kar zabeljena, pa kaj. Robert Owen je tukaj ustanovil svojo Utopijo. <\/span><\/p>\n

\"Tovarna<\/a>

Tovarna v New Lanarku<\/p><\/div>\n

Torej v \u010dasu najbolj grobega izkori\u0161\u010danja \u010dloveka po \u010dloveku svet, ki je prina\u0161al pravi\u010dnost in upanje. Ni \u010dudno, da je to sedaj del svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine. Saj si zaslu\u017ei. Mimo velikih parnih strojev smo pri\u0161li v drugo stavbo, kjer smo \u0161li na popotovanje z Anni McLeod. Sedli smo v nekak\u0161na jaj\u010dka (odprti gondoli za dve osebi) in se popeljali naokoli, Anni pa nam je predstavljala New Lanark leta 1820, torej v \u010dasu, ko ga je upravljal Robert Owen.<\/span><\/p>\n

\"Tancula\"<\/a>

Tancula<\/p><\/div>\n

Sli\u0161ali smo o \u0161olanju otrok, socialni varnosti, zdravstvu, prosti nedelji, bivalnih pogojih, po\u0161teni trgovini. Stvareh o katerih so delavci v drugih tovarnah po Angliji in preostanku sveta lahko le sanjali. V tkalnici sta se punci zadr\u017eali na tanculi, \u0161e enkrat smo obnovili delovnik otroka, kot je bila Anni in si pogledali kraj\u0161i film o delu v New Lanarku. <\/span><\/p>\n

\"Labirint<\/a>

Labirint na razgledni terasi<\/p><\/div>\n

Dvigalo nas je odpeljalo na streho z vrtom, kjer se je fotoaparatu ravno nastavljala dvojica mladoporo\u010dencev s svati. Mo\u0161ki so bili seveda v kiltih. Spodaj pa\u2026ma, me prav ni\u010d ne briga! V \u0161oli sta se punci napravili v obla\u010dilca, kot so jih imeli u\u010denci neko\u010d. Zanimivo, da so \u0161olske uniforme prali v \u0161oli, da so bile vedno \u010diste.<\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V poletni \u0161oli<\/p><\/div>\n

Film o \u017eivljenju takrat in danes je bil zanimiv in izobra\u017eevalen, predvsem pa nam je vsem pihal na du\u0161o. Da smo si svet pa\u010d samo sposodili od na\u0161ih vnukov. \u0160e interaktivna galerija in \u017ee smo bili zunaj. V trgovini je en del namenjen predstavitvi trgovine pred leti, drugi pa je trgovina tudi danes. Kjer lahko presenetljivo poceni kupi\u0161 kak\u0161en \u0161kotski namaz ali liziko. <\/span><\/p>\n

\"Stvari<\/a>

Stvari v tej trgovini so pa \u017ee rahlo preko roka...<\/p><\/div>\n

Slednja je bila seveda obvezna, punci pa sta potem v zahvalo navdu\u0161eno kazali povsem moder jezik. \u0160e ogled stanovanja delavske dru\u017eine in pa hi\u0161e, kjer je Robert Owen \u017eivel. Potem pa smo avtodom prestavili na parkiri\u0161\u010da nad New Lanarkom (N55.6647682 W3.7787666). Glavno parkiri\u0161\u010de je osvetljeno, nadzorujejo ga tri kamere. Seveda smo hoteli biti na varnem. <\/span><\/p>\n

\"A<\/a>

A \u0161e na strani\u0161\u010du ne morem imeti miru?<\/p><\/div>\n

Ko smo pomlaskali makarone, je bila ura \u0161e dovolj zgodnja za sprehod do slapov na reki Clyde. Spustili smo se ponovno do New Lanarka in se ustavili pri velikem mlinskem kolesu, ki ga prej nismo opazili. Ob pogledu na prvi slap Dundaff Linn smo stopili na pot, ki te\u010de ob reki. Ob vrsti zanimivih cvetic so bili pojasnilni listi s podatki o rastlini, pa tudi o vra\u017eah in legendah, ki so bile z njo povezane. <\/span><\/p>\n

\"New<\/a>

Utopija<\/p><\/div>\n

Maja nam je pomagala najti slovenska imena. Tudi na klopeh so bile vgravirane zanimivosti, od \u017eivali v gozdu, njihovih stopinj, do faz v razvoju metulja in \u017eabe. \u0160li smo mimo osamljene hi\u0161e, kjer je bil na vratih pritrjen listek s sliko psa, pod njo pa napis Pozor pes! \u017dal ni bilo zunaj nikogar, da bi ga lahko vpra\u0161ali ali je slovenske gore list ali gre pa\u010d le za suvenir iz obiska pod Alpami. <\/span><\/p>\n

\"Stanovanje<\/a>

Stanovanje Roberta Owna<\/p><\/div>\n

Mimo elektrarne smo pri\u0161li nad slap Corra Linn, resni\u010dno lep slapi\u010d, vreden sprehoda do sem. Pa nismo imeli zadosti. Mimo pre\u017ee za ogled kanj, ki so ravno gnezdile v stenah nad reko, smo \u0161li \u0161e do zadnjega, imenovanega Bonnington Linn. Ker se iz te strani ni lepo videl, smo prestopili reko preko jezu in na drugi strani ugotovili, da je ravno ta krivec, da je slapov prav malo. <\/span>Brez vode namre\u010d ni ni\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Slap<\/a>

Slap Corra Linn<\/p><\/div>\n

Nazaj grede sta se punci zabavali s presedanjem po klopcah in petjem, zabave ni bilo konec. Ko smo pri\u0161li ponovno nas slap Corra Linn, ki je bil inspiracija \u0161tevilnim pesnikom in pisateljem, smo se povzpeli \u0161e do ru\u0161evin paviljona Bonnington. Ajda je na travniku za njim takoj zagledala konje in morala sva do njih. Le da jih pobo\u017ea. Na poti nazaj sva se ustavila \u0161e ob marjeticah, potem pa lovila Majo in \u017divo. <\/span><\/p>\n

\"Po\u010ditek\"<\/a>

Po\u010ditek<\/p><\/div>\n

Ujela sva ju pri elektrarni in skupaj smo od\u0161li nazaj proti New Lanarku. Ob vzpenjanju mimo stavb, kjer so bile neko\u010d tovarne, smo opazovali plese v starinskih oblekah. Nismo vedeli ali gre za plesni te\u010daj ali morebiti le veselje ob poroki. V avtodomu smo vse pripravili za spanje in punci sta res kmalu zaspali. Midva z Majo pa\u010d malo kasneje. <\/span><\/p>\n

\"Sre\u010danje\"<\/a>

Sre\u010danje<\/p><\/div>\n

Imela sva namre\u010d ve\u010derno telovadbo. Ja, ja, itak da ne tak\u0161no, kot bi vsakdo najprej pomislil. Pred spanjem sem samo za nekaj trenutkov od\u0161el pred avtodom in \u017ee se je name prilepil kup hudih \u0161kotskih mu\u0161ic. Ko sem mahal naokoli ni ni\u010d pomagalo, nekaj jih je pri\u0161lo tudi v avtodom. Ker grizejo, sva se z Majo pa\u010d morala potruditi, da so storile bridki konec. <\/span><\/p>\n

\"Marjetice\"<\/a>

Marjetice<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

GLASGOW \u2013<\/strong> 28.6.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo bili kar vsi zgodnji. Pozajtrkovali smo, se malo olaj\u0161ali, potem pa peljali proti Glasgowu. Punci je bolj zanimal film, midva pa sva med iskanjem sicer naprej dolo\u010denega cilja imela \u017ee po stari navadi kro\u017eni ogled mesta. Vmes sva \u0161e malo raziskovala mo\u017ena parkiri\u0161\u010da, nato pa kon\u010dno odkolovratila do Kelvingrove galerije in muzeja. <\/span><\/p>\n

\"Kelvingrove<\/a>

Kelvingrove Art Gallery and Museum<\/p><\/div>\n

Parkiri\u0161\u010de v stranski ulici mi nekako ni najbolj di\u0161alo, pred galerijo in muzejem, pa tudi ob cesti, pa je bilo pla\u010dljivo. Na strani, na kateri je bil muzej. Na drugi pa v nedeljo pa\u010d ne. Super, \u0161e en krog in \u017ee sem parkiral. V tretje gre pa\u010d rado. Muzej in galerija sta brezpla\u010dna, pobirajo le morebitne prostovoljne prispevke. Na \u0160kotskem dokaj trapasta ideja. Razen \u010de niso ra\u010dunali na \u0161e bolj trapaste turiste. <\/span><\/p>\n

\"Mala<\/a>

Mala puffina<\/p><\/div>\n

In verjetno so bili predvsem ti tisti, ki so nekaj kovancev in \u017ee bolj redkih bankovcev nametali v pripravljene prozorne nabiralnike. Muzej pa je res pravi primer tega, \u010demur se re\u010de, ni da ni. Punci sta se takoj ustavili v oddelku za manj\u0161e otroke, preizkusili razli\u010dne nosove in prevelike \u010devlje. V vhodni hali je visel model letala Spitfire, naga\u010dene \u017eivali in rastline pa so bile vse po vrsti rekorderke. Najve\u010dje, najmanj\u0161e, najhitrej\u0161e, najbolj smrde\u010de, najhitreje rasto\u010de, pa\u010d naj\u2026 <\/span><\/p>\n

\"Vse<\/a>

Vse naj...<\/p><\/div>\n

Skozi oddelek s predmeti iz anti\u010dnega Egipta smo se premaknili do oddelka, ki predstavlja Glasgow in njegove posebnosti. Galerija designa in umetni\u0161ke galerije v prvem nadstropju so se zdele kot brez konca. Razdeljene so bile po narodnostih ustvarjalcev, poseben oddelek je bil namenjen \u0160kotski in njeni zgodovini. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V \u010dasu Egip\u010danov<\/p><\/div>\n

Umetniki pa svetovnega kova. Monet, Rembrandt, Van Gogh in drugi. Punci so posebej pritegnile sobe, namenjene ustvarjalnim igram, ki naj bi posamezno temo pribli\u017eale tudi otrokom. Pa tudi v umetni\u0161ki galeriji si lahko pri posamezni sliki prebral celo zgodbo o njenem nastanku, motivu in pomenu. Ali pa z obe\u0161alnika vzel opis posebnosti katere izmed njih. <\/span><\/p>\n

\"Galerija<\/a>

Galerija svetovnih mojstrov<\/p><\/div>\n

Zakaj je kje kak\u0161na senca in kak\u0161en \u010dopi\u010d je bilo treba uporabiti za nek poteg. Ker bi tu lahko brez te\u017eav pre\u017eivel cel dan, sva z Majo postavila mejo. \u0160li smo \u0161e mimo oklepov in \u0161tevilnega oro\u017eja, videli delo nabiralcev sladkovodnih biserov na \u0160kotskem ter sko\u010dili do naga\u010denih \u017eivali, ki smo jih prej spustili. Po dobrih treh urah bi punci \u0161e ostali, pa je bilo potrebno iti. <\/span><\/p>\n

\"Face\"<\/a>

Face<\/p><\/div>\n

Pred muzejem je potekala predstavitev ptic, mo\u0161ki je na posebna stojala pripel sovi, kanjo, orla. Tu se pa res vedno nekaj dogaja. Po kosilu smo iz boksa potegnili skiroje ter se smejali mestni redarki, ki je kar zavijala z o\u010dmi, ko smo jo spra\u0161evali, koliko je do katedrale. Pa gre s kole\u0161\u010dki prav hitro. Smer je bila enostavna, sledili smo ulici Sauchiehall. <\/span><\/p>\n

\"S<\/a>

S skiroji v center<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li do sprehajalne ulice, zaprte za promet, smo vedeli, da smo \u017ee blizu. Zavili smo na Buchananovo ulico, pa takoj iskali povezavo do ulice Cathedral. Ta itak pripelje ravno do katedrale. Sparkirali smo se na klopco pred njo in si oddahnili, nato pa sprehodili po veli\u010dastni cerkvi, menda zgrajeni na grobu sv. Munga, ustanovitelja Glasgowa. <\/span><\/p>\n

\"Katedrala\"<\/a>

Katedrala<\/p><\/div>\n

Glavna in stranski ladji, kor in prostori pod cerkvijo so nedvomno vredni ogleda. Presenetilo pa nas je ime nad\u0161kofa iz 15. stoletja. Blackadder. Hm, nekam znano, kajneda\u2026 Sprehodili smo se \u0161e po <\/span>nekropoli, posejani s prav nenavadnimi nagrobniki. Iz vrha se odpre lep razgled na stolnico in Glasgow, tako da nam ni bilo \u017eal nekaj korakov vzpona. <\/span><\/p>\n

\"Oltar\"<\/a>

Oltar<\/p><\/div>\n

Ob vrnitvi smo opazili tudi spomenik, posve\u010den neza\u017eelenim otrokom, ki so jih Britanci dolgo \u010dasa po\u0161iljali v svoje kolonije. Glede na \u0161tevilne pli\u0161aste \u017eivalce okoli spomenika, je spomin na to sramoto \u0161e zelo \u017eiv. Mimo najstarej\u0161e hi\u0161e v Glasgowu smo za\u0161li v \u0161tudentski kampus in se na drugi strani spustili do George Square, trga, ob katerem stoji mestna hi\u0161a. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na katedralo iz nekropole<\/p><\/div>\n

Na njem pa \u0161tevilni spomeniki raznoraznih pomembne\u017eev. Pred spomenikom Walterju Scottu so obo\u017eevalke pustile nekaj ro\u017e, dva sr\u010dkasta balona in jokave izlive v spomin ravnokar umrlemu pevcu popa Michaelu Jacksonu. Zakaj ravno tu, nam ni bilo \u010disto jasno. Zavili smo na Buchanan Street in navzdol proti reki Clyde. Ko sta punci opazili zlata loka, je bil obvezen kraj\u0161i postanek v McDonaldsu. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Toliko, da se poskusi lokalna hrana. Ni nas presenetila nizka cena, saj je bila konkurenca res huda. Na nasprotnem vogalu je stal KFC, nasproti Pizza Hut in na drugi strani restavracija z raznoraznimi nudli. Ob reki je tekla v\u010dasih bolj\u0161a, v\u010dasih malo slab\u0161a kolesarska pot. Za nas ravno prava. Predvsem pa so bili ob reki zanimivi mostovi. Pravi dose\u017eki gradbeni\u0161tva, en bolj zanimivo odpuljen od drugega. Super. <\/span><\/p>\n

\"Buchanan<\/a>

Buchanan Street<\/p><\/div>\n

Pri razstavnem in konferen\u010dnem centru smo z zanimanjem gledali poroko pakistanskih priseljencev. Predvsem zato, ker je bilo sme\u0161no videti Pakistance v kiltih. Torej je integracija ve\u010d kot uspe\u0161na. Do izhodi\u0161\u010da ni bilo ve\u010d dale\u010d, pospravili smo skiroje in se odlo\u010dili, da se prestavimo bli\u017eje botani\u010dnemu vrtu. <\/span><\/p>\n

\"Most<\/a>

Most \u010dez reko Clyde<\/p><\/div>\n

Ta je odprt do desetih zve\u010der, \u010dasa smo torej imeli \u0161e dovolj. Parkirali smo v stranski ulici ob cesti in hitro na\u0161li vhod. Mir smo na\u0161li med zeli\u0161\u010di, ki so nas presenetila s svojo velikostjo. Lu\u0161trek kot pravi grm in arti\u010doka z listi do velikosti \u010dloveka. Ta \u0161otasta \u0161kotska zemlja pa res dela \u010duda. Rastlinjake so \u017ee zaprli, zato smo vanje lahko pogledali le skozi stekla od zunaj. Pa kaj bi to, je bil travnik \u0161e najbolj zanimiv. <\/span><\/p>\n

\"Kongresni<\/a>

Razstavni in konferen\u010dni center<\/p><\/div>\n

In pa seveda igrala. Mimo \u0161tevilnih vrtnic smo pri\u0161li do gredic, ki so kazale, v katerem stoletju je katera rastlina prijadrala na otok, potem pa na drugi strani \u017ee iskali pot iz parka. Vmes seveda nismo mogli spregledati veveric, ki so se vedno zbe\u017eale skrit visoko v drevo. Na poti iz Glasgowa smo nato\u010dili gorivo in na \u010drpalki tudi vodo. <\/span><\/p>\n

\"\u0160kotska<\/a>

\u0160kotska gredica<\/p><\/div>\n

Potem pa sva z Majo, medtem, ko sta punci \u017ee spali, peljali po zavitih cestah proti izhodi\u0161\u010du za vzpon na Ben A’An (N56.2323741 W4.4057115). Parkirala sva in z Majo ugotovila, da je zaradi bli\u017eine jezera okoli avtodoma polno mu\u0161ic. Torej \u010dim manj hoje ven, pa bo. \u010ce le ne bi mu\u0161ice imele \u010disto drugih na\u010drtov in so v avtodom lezle skozi vse mo\u017ene in nemo\u017ene odprtine. <\/span><\/p>\n

\"Rastlinjaki\"<\/a>

Rastlinjaki<\/p><\/div>\n

Toda to je \u017ee zgodba za naslednji dan. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BEN A’AN, LOCH KATRINE, LOCH LOMOND <\/strong>\u2013 29.6.2009<\/span><\/strong> – <\/span>Zjutraj sem \u0161el do jezera preverit, kako je kaj z mu\u0161icami. \u0160e so bile in prav nadle\u017ene. \u010ce si hodil je bilo v redu, ko si se ustavil, pa so navalile. S puncami smo si nadeli gojzarje in na drugi strani ceste sledili smerokazu za Ben A’an. <\/span><\/p>\n

\"Izhodi\u0161\u010de<\/a>

Izhodi\u0161\u010de za Ben A'an ob Loch Achray<\/p><\/div>\n

\u010ceprav je njegova vi\u0161ina le 460 metrov nad morjem, pa je vzpon kar pravi. Najprej skozi gozd, ob poto\u010dku in preko njega. Potem pa mimo razgledi\u0161\u010da, zaiti ni mo\u017eno. \u010ceprav pot ni markirana, je namre\u010d po dobri oto\u0161ki tradiciji \u0161iroka, ponekod tlakovana, s kamnitimi stopnicami, kjer je to potrebno. Z \u017divo sva med klepetom u\u0161la naprej. <\/span><\/p>\n

\"Potka\"<\/a>

Potka<\/p><\/div>\n

Nad gozdno mejo so se nama odprli lepi pogledi na jezero, ob katerem smo parkirali, hribe vse naokoli in tudi \u017ee na Loch Katrine. Ko sva se pod vrhom nadejala, da se nama bo odprl \u0161e lep\u0161i pogled na drugo stran, pa naju je preplavilo razo\u010daranje. Meglice so nam ukradle razgled na jezero in okolico. Pa ni\u010d ne de, \u0161e do vrha sva se vzpela in po\u010dakala Majo in Ajdo. <\/span><\/p>\n

\"Megla<\/a>

Megla nas je skrila...<\/p><\/div>\n

Meglice so se spet za\u010dele trgati, Loch Katrine in hribi naokoli so se nam vedno bolj odstirali. Pomalicali smo, kruh in klobaso je seveda potrebno vedno imeti s seboj. Z Ajdo sva zlezla na skalo, ki je verjetno najvi\u0161ja to\u010dka. Potem pa \u017ee pozdravili prve pohodnike, ki so pri\u0161li za nami. Smo jim hitro dali prostor, le \u0161e pomahali smo v slovo. <\/span><\/p>\n

\"Ben<\/a>

Ben A'an<\/p><\/div>\n

Na poti navzdol so bila sre\u010danja vedno bolj pogosta. Rana ura, zlata ura. Na razgledi\u0161\u010du smo se pasli v borovnicah, vse dokler nas niso mu\u0161ice prehudo napadle. Pobegnili smo navzdol mimo smrde\u010de gobe in \u017ee smo bili spet pri avtodomu. Punce so \u0161le \u0161e do jezera, potem pa smo se prestavili do Loch Katrine (N56.2331938 W4.4283018). <\/span><\/p>\n

\"Loch<\/a>

Loch Katrine<\/p><\/div>\n

Parnik je bil ravno na tem, da odpluje, ni bilo mo\u017enosti, da ga ujamemo. Pa se nismo preve\u010d \u017erli, saj se nam je cena zdela kar zasoljena. Sva pa z Ajdo odkrila, da ob jezeru te\u010de lepa asfaltna cesta, zaprta za promet. Najprej sva jo del raziskala pe\u0161, potem pa pri\u0161la na idejo, da si nadeneva rolarje. Maja je raje v roko prijela kuhalnico, \u017diva pa je rolarje sicer \u017ee imela na nogah, pa se je v zadnjem trenutku premislila. <\/span><\/p>\n

\"Parnik<\/a>

Parnik Sir Walter Scott na Loch Katrine<\/p><\/div>\n

Zato sva kar sama odpujsala ob jezeru. Sprehajalcev je bilo vedno manj, le \u0161e kak\u0161en kolesar se je pripeljal mimo. Cesta se je malo dvigala in malo spu\u0161\u010dala, skozi drevesa se je odpiral pogled na jezero. Nisva se prav veliko ustavljala. Ko sva pri\u0161la do hi\u0161e Letter, pribli\u017eno na tretjini dol\u017eine jezera, sva si rekla, da bo dovolj. <\/span><\/p>\n

\"Sprehod<\/a>

Sprehod ob jezeru<\/p><\/div>\n

Pohodnika, ki sta nama pri\u0161la nasproti, sta potrdila, da se taka pot vle\u010de \u0161e v nedogled. Torej greva nazaj. \u0160e zadnji\u010d sva se preko travnika ozrla na jezero, ki je le\u017ealo pod nama, nato pa na levo krug in gremo\u2026 Ko sva pri\u0161la do travnatega pomola, ki kot razgledi\u0161\u010de \u0161trli v jezero, sva se kar z rolarji spustila navzdol. Odli\u010dno. <\/span><\/p>\n

\"Ben<\/a>

Ben A'an je \u0161pi\u010dka nad jezerom<\/p><\/div>\n

\u010cudovit razgled na jezero, parnik, ki je plul mimo in predvsem na hribe okoli. Tudi Ben A’an se je lepo videl. Ob prihodu nazaj na parkiri\u0161\u010de, je bilo kosilo \u017ee kuhano. Pojedla sva, potem pa smo vijugali proti Loch Lomondu. Cesta je bila precej ozka dvopasovnica. Ozka predvsem zaradi \u0161kotske nacionalne posebnosti, da grmovje pustijo rasti skoraj na cesti. <\/span><\/p>\n

\"Z<\/a>

Z rolerji ob jezeru<\/p><\/div>\n

Ko smo precej levo in desno ter tudi malo navzgor in navzdol pripeljali do Ballocha, je v pristan ravno pripeljala zadnja ladjica, ki je ta dan potnike popeljala po jezeru. Pa ni\u010d. Z obeti gospe na Loch Katarin, da bi znale ladjice voziti celo do sedmih zve\u010der, torej ni ni\u010d. Ker Balloch tudi sicer ni bil videti preve\u010d zanimiv, smo se peljali dalje ob jezeru in parkirali v kraju Luss. <\/span><\/p>\n

\"Loch<\/a>

Loch Lomond<\/p><\/div>\n

Ravno ob \u0161estih, torej pla\u010dilo parkirnine ne bo potrebno. \u0160e toliko bolje. Nadeli smo si kopalke in love\u010d son\u010dne \u017earke na pla\u017ei zaplavali. Pa nismo bili edini, zato se nismo bali, da bomo postali lokalna znamenitost. Precej hladna voda, toda tudi osve\u017eilna. Najprej sem sam zaplaval okoli ladjice, ki se je gugala na jezeru, nato se mi je pridru\u017eila \u0161e Ajda.
\n<\/span><\/p>\n

\"Voda<\/a>

Voda je pa mrzlaaaaa...<\/p><\/div>\n

Maja je kot zadnja zbrala pogum. <\/span>Ajda je stekla \u0161e slikat majhne ra\u010dke, potem pa smo od\u0161li na sprehod po vasici s starimi hi\u0161kami. Pot nas je pripeljala na travnik s kri\u017eem, ki ga je postavila mladina iz cele Evrope, ki je bila tukaj na nekak\u0161ni delovni akciji. Kaj to\u010dno so delali, nismo mogli ugotoviti.
\n<\/span><\/p>\n

\"Luss\"<\/a>

Luss<\/p><\/div>\n

Ko smo ravno raziskovali okolico va\u0161ke cerkvice pa akcija. <\/span>Najprej je pri\u0161ibal en avto, nato drugi in tretji. Iz hi\u0161ice ob jezeru so na kovinskih nosilcih v jezero porinili re\u0161evalni \u010doln, re\u0161evalci so se v hipu preoblekli in sko\u010dili vanj. Dvema, ki sta pritekla o\u010dino prepozno, so le \u0161e pomahali in oddrveli \u010dez jezero.
\n<\/span><\/p>\n

\"Prva<\/a>

Prva vrsta<\/p><\/div>\n

Re\u0161evalna akcija ali le vaja? Kdo bi vedel. Joco in Cilka sta sporo\u010dala, da nas \u017ee \u010dakata na dogovorjenem mestu. <\/span>Ko jima je namre\u010d psa Maksa uspelo preriniti preko vseh birokratskih ovir, sta bila sedaj \u017ee na \u0160kotskem. Hkrati sem odkril, da je zemljevid, ki ga je zrisal Womo, presneto nenatan\u010den in je po\u010divali\u0161\u010de na sedlu dejansko nekaj kilometrov od za\u010drtane poti. <\/span><\/p>\n

\"Presneto<\/a>

Presneto neprijazna pla\u017ea...<\/p><\/div>\n

A kdo bi se sekiral, ko ima tako simpati\u010dno ime \u2013 Rest and be Thankful (N56.2260192 W4.8567456). <\/span>Ve\u010der je seveda minil ob degustiranju doma\u010dih teko\u010dih dobrot in klepetanju. Dokler niso bile krvolo\u010dne mu\u0161ice le preve\u010d nadle\u017ene in jih tudi Avonov Skin so soft ni \u010disto ni\u010d motil. Smo jim pobegnili. V posteljo. <\/span><\/p>\n

\"Ples<\/a>

Ples mu\u0161ic<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

GLENCOE, NEPTUNOVE STOPNICE, GLENFINNAN <\/strong>\u2013 30.6.2009 <\/span><\/strong>\u2013 \u010ce si pozen zve\u010der, ponavadi nisi prav zgodaj pokonci. Tudi danes ni bilo ni\u010d druga\u010de. Pa saj ni treba, da bi vedno hiteli. Ko smo se spravili pokonci, smo odpeljali ob jezeru Loch Lomond ter nato po gorski pokrajini proti na\u0161im dana\u0161njim ciljem. <\/span><\/p>\n

\"Rest<\/a>

Rest and be Thankful<\/p><\/div>\n

Gore na obeh straneh poti so bile visoke, prvi pravi munroji na na\u0161i poti. Munroji so gore, vi\u0161je od 3000 \u010devljev oz. 914 metrov. Po zadnjem \u0161tetju jih je menda 284. Ko smo se \u017ee odlo\u010dno spustili proti Glencoju, nas je pritegnilo izhodi\u0161\u010de za Signal Rock. Do skale, od koder naj bi po legendi morilci signalizirali za\u010detek pokola pri Glencoju, vodi prijetna poti. <\/span><\/p>\n

\"Glen<\/a>

Glen Coe<\/p><\/div>\n

Ni\u010d prijetno pa ni bilo 13. februarja 1692, ko so vladni vojaki, ki so se na zimski ve\u010der zatekli h klanu MacDonald, ob zori vstali in pobili svoje gostitelje. V napadu je bilo ubitih 38 ljudi, ve\u010d sto jih je pobegnilo v hribe, kjer jih je \u0161e nekaj pomrlo zaradi zimskega mraza. Kruto, ni kaj. Ti jim ponudi\u0161 gostoljubje, oni pa tako popla\u010dajo\u2026
\n<\/span><\/p>\n

\"Signal<\/a>

Signal Rock<\/p><\/div>\n

Sprehod do Signal Rocka ni prav ni\u010d naporen. <\/span>Z Jocom sva na vrhu obirala dve mladenki, ki sta tam ravno malicali. Jah, \u010de stara dedca zagledata mlade punce\u2026 Po poti, ki gre do izhodi\u0161\u010da skozi gozd in mimo gosti\u0161\u010da smo se, malo naokoli, vra\u010dali proti parkiri\u0161\u010du. Hodili smo pod visokim vrhom, ki je kar vabil. <\/span><\/p>\n

\"River<\/a>

River Coe<\/p><\/div>\n

Ni bilo dale\u010d do Visitor centra, ki gradi svojo ponudbo delno na lepoti doline, predvsem pa seveda na pokolu. Kri je vedno privla\u010dila ljudi. \u010cudovit pogled po dolini, sva z Ajdo sklenila nadgraditi s sprehodom do ostankov ene od ko\u010d, kjer naj bi se masaker zgodil. Najprej sva ugotovila, da sprehajalna pot vodi okoli riti v var\u017eet (\u017eep). <\/span><\/p>\n

\"Mesto,<\/a>

Mesto masakra<\/p><\/div>\n

Potem pa \u0161e, da nekaj podrtega zidu pripada ko\u010di, ki naj bi bila domnevno zgrajena na mestu, kjer je stala ko\u010da, v kateri se je zgodil pokol. Precej brezveze torej, po drugi strani pa sprehod ni \u0161e nikomur \u0161kodil. Ob vrnitvi naju je \u017ee \u010dakalo kosilo, prijetno siti pa smo se odpeljali proti Fort Williamu. V mestecu smo se ustavili le za kratek \u010das, toliko, da smo v Lidlu nakupili najnujnej\u0161e stvari. <\/span><\/p>\n

\"Kaledonski<\/a>

Kaledonski kanal<\/p><\/div>\n

Potem pa zapeljali do Neptunovega stopni\u0161\u010da. Gre za osem zapornic na Kaledonskem kanalu, ki preseka \u0160kotsko na pol in omogo\u010da manj\u0161im plovilom prehod od Invernessa do Fort Williama ali obratno. Videli smo ravno \u0161e, kako so dve jadrnici spustili iz zadnje zapornice in umaknili most. Odpluli sta po vodni poti naprej. <\/span><\/p>\n

\"Neptunovo<\/a>

Neptunovo stopni\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se do vrha zapornic, potem pa \u017ee razmi\u0161ljali, kam naprej. Odlo\u010ditev ni bila te\u017eka, gremo za nosom, bolje re\u010deno womotom. Po Cesti na otoke smo peljali proti Mallaigu. Najprej smo si \u0161li pogledat mesto za piknik z imenom Callop, tam je womo obetal tudi mirno spanje. <\/span>Pa smo sklenili, da mi ne bomo. Gremo raje naprej gledat, kje je voda. <\/span><\/p>\n

\"Glennfinanski<\/a>

Glenfinnanski viadukt<\/p><\/div>\n

Ustavili smo se pred Glenfinnanom in ugotovili, da je pipa pri centru za obiskovalce presahnila. \u0160koda. Joco in Cilka sta se odlo\u010dila, da gresta nazaj, saj je Joco \u017eelel preizkusiti ribi\u0161ko sre\u010do v kanalu nad zapornicami. Mi pa smo se odpravili do razgledi\u0161\u010da nad centrom. In ostrmeli. \u0160ele takrat mi je skozi glavo prihrumel Jakobinski vlak. Res sem nekaj bral, da je to most preko katerega se je v Bradavi\u010darko odpeljal Harry Potter. <\/span><\/p>\n

\"Loch<\/a>

Loch Shiel<\/p><\/div>\n

Super. \u010cu, \u010du vlak je za danes \u017ee odpeljal, opazili pa smo elektri\u010dnega, na katerem pa Harryja zagotovo ni bilo. Saj so vendar po\u010ditnice. Preletelo nas je voja\u0161ko letalo in povzro\u010dilo tak hrup, da smo kar ostrmeli. Jaz sem skozi praprot pobiral klope do \u0161e malo vi\u0161je to\u010dke, potem pa smo se na drugi strani ceste sprehodili do morja in Glenfinnanskega spomenika. <\/span><\/p>\n

\"Glenfinnanski<\/a>

Glenfinnanski spomenik<\/p><\/div>\n

Zaznamuje kraj, kjer je Bonni Prince Charlie leta 1745 dvignil zastavo kraljeve rodbine Stuartov. Z Ajdo sva ugotavljala, da je spomenik grajen nekam postrani, mogo\u010de ga je nagnila le te\u017ea let. Sedaj smo se tudi mi odpeljali nazaj do Neptunovega stopni\u0161\u010da in parkirali poleg Joca. <\/span><\/p>\n

\"Ribolov<\/a>

Ribolov pri Neptunu<\/p><\/div>\n

Ob Majinem opozorilu sem res opazil, da je parkiri\u0161\u010de \u00bbokra\u0161eno\u00ab s tablo o prepovedi celono\u010dnega parkiranja. Vendar je bila ta na tak\u0161nem mestu, da je \u00bblevi\u00ab voznik prakti\u010dno ne opazi. Z Jocom sva se odlo\u010dila, da bova ta izgovor servirala, \u010de bi kdo pri\u0161el naokoli. Pa ni.
\n<\/span><\/p>\n

\"Bo<\/a>

Bo kaj ulova?<\/p><\/div>\n

Joco je kar dolgo lovil, potem pa obupal nad tem, da bi bila v kanalu kak\u0161na riba. <\/span>Se je pa zato ve\u010der kar zavlekel, seveda ob klepetu o do\u017eivetem in na\u010drtih za naprej.<\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BEN NEVIS, FORT WILLIAM \u2013 1.7.2009 <\/strong>\u2013 Zjutraj sem vstal res zgodaj. Okoli pol \u0161estih sem \u017ee zapeljal do marine, nato\u010dil vodo, potem pa peljal do izhodi\u0161\u010da poti na Ben Navis. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled proti Ben Nevisu (vrh se skriva zadaj)<\/p><\/div>\n

Vremenska ni bila najbolj\u0161a, zato sem \u017eelel, da bi s hojo za\u010deli \u010dim prej. Da bi bili nazaj vsaj pred morebitnimi popoldanskimi nevihtami. Parkirali smo blizu Visitor centra (N56.8109158 W5.0775901), punci sta se \u017ee zbudili in po zajtrku smo bili pripravljeni na odhod. \u0160li smo \u010dez vise\u010di most in ob drugi strani reke, dokler se pot ni za\u010dela vzpenjati. <\/span><\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot se za\u010dne preko vise\u010dega mostu<\/p><\/div>\n

Vreme je bilo kar lepo, le nekaj obla\u010dkov je bilo na nebu. In ne le to. Tudi razgled, ki se nam je odpiral, je bil vedno lep\u0161i. Z \u017divo in Ajdo smo \u0161ibali naprej, Maja pa nas je dohajala. \u0160li smo se preprosto igrico izmi\u0161ljanja besed in punci je tako zamotila, da se sploh nista ustavljali. Ko nas je Maja ujela, sta z \u017divo ostali zadaj. <\/span><\/p>\n

\"Glen<\/a>

Glen Nevis<\/p><\/div>\n

Midva z Ajdo sva hodila svoj tempo, \u010dakala <\/span>nisva ni\u010d. Premo\u010den bi se lahko \u0161e prehladil. Pot je bila \u0161iroka in tlakovana, kjer je bilo to potrebno, smer pa torej jasna. Ko sva zavila okoli vogala, sem se spra\u0161eval, kje je vrh. Vedel sem, da je od mesta, kjer \u017ee misli\u0161, da si na vrhu \u0161e pol ure hoje. To so mi potrdili tudi tisti, ki so se z vrha \u017ee vra\u010dali. Presneto, so bili pa res zgodnji. <\/span><\/p>\n

\"Vzpon<\/a>

Avtocesta pod Meall an t-Suidhe<\/p><\/div>\n

Za nami ni bilo skoraj nikogar. Tako da me je \u017ee malo skrbelo. Bal sem, da se je vremenska napoved \u0161e poslab\u0161ala in mi o tem nismo vedeli ni\u010d. Na izhodi\u0161\u010du je pa\u010d visela \u0161e v\u010deraj\u0161nja. Hodila sva nad jezercem in malo za ovinkom za punci, ki sta zaostali napisala \u00bbDajmo punci\u00ab in \u00bbDajmo \u017d in M\u00ab. Tako za spodbudo. <\/span><\/p>\n

\"Jezero\"<\/a>

Loch Meall<\/p><\/div>\n

Pot se je sedaj vzpenjala v klju\u010dih, \u0161la sva mimo soteske in vre\u010d s kamni, vi\u0161je pa sva sre\u010dala delavce, ki so utrjevali nov del poti. Ko sva se prevalila v vrhnji del, sva vedela, da nama bo uspelo. Sedaj so pot kazali veliki mo\u017eici, razgled, ki je bil \u0161e malo prej \u010dudovit, je zakrila megla. Pre\u010dkala sva sne\u017ei\u0161\u010de in pot nadaljevala do vrha. <\/span><\/p>\n

\"Obla\u010dno<\/a>

Obla\u010dno vreme ni zastrlo razgleda<\/p><\/div>\n

Ni bilo ve\u010d dale\u010d, kar sta nama potrdila tudi \u010ceha, ki sta s hojo za\u010dela malo pred nami in sta se \u017ee vra\u010dala. Sem ju ogovoril enostavno v sloven\u0161\u010dini. Seveda smo se povsem razumeli, kaj ne bi. Na vrhu stoji stolpi\u010d, bivak in nekaj \u017ee podrtih zgradb nekdanje meteorolo\u0161ke opazovalnice. Z Ajdo sva poklicala po postaji Majo in \u017divo, nato pa se skrila v zavetje. <\/span><\/p>\n

\"Sne\u017ei\u0161\u010de<\/a>

Sne\u017ei\u0161\u010de pod vrhom<\/p><\/div>\n

Bilo je namre\u010d hladno, veter pa je mraz \u0161e dodatno okrepil. Opazovala sva pti\u010dka, ki je ves \u010das \u017evrgolel in se postavljal na robu zidu. Pravi maneken. Ravno sva pomalicala, ko je pri\u0161el \u0161e preostanek na\u0161e odprave. \u010ceprav vrh ni ravno visok, pa je vi\u0161inska razlika kar spodobna. Z Ajdo sva jo zmogla v dobrih treh urah, Maja in \u017diva sta potrebovali pol ure ve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Vrh Ben Nevisa<\/p><\/div>\n

Punci sta okoli vrha iskali zanimive kamen\u010dke, slikali smo se in slikali nekaj drugih, ki so pri\u0161li na vrh. Tudi \u0160panca, Pedra del Royo, \u010de sem si prav zapomnil, ki mi je v roke potisnil fotoaparat, potem pa sko\u010dil po zastavo in se ponosno postavil na vrh. Lon\u010dek je takoj pristavil \u0161e pohodnik iz Texasa, res pisana dru\u0161\u010dina torej. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V zavetju ru\u0161evin na vrhu<\/p><\/div>\n

\u010cas je bil za vrnitev. \u010ceprav se je obla\u010dnost malo razkadila in se je pokazala planota naokoli, je bilo \u0161e vedno mo\u017eno, da bi se vreme skazilo. Proti vrhu se je vila prava kolona pohodnikov, torej je tudi Ben Nevis prava bo\u017eja pot. Spet je obveljalo pravilo, da je rana ura, zlata ura. Ko smo pri\u0161li po poti v bli\u017eino jezera Loch Meall, smo korak zastavili preko \u0161oti\u0161\u010da do njega. <\/span><\/p>\n

\"Sestop\"<\/a>

Sestop<\/p><\/div>\n

Namo\u010dili smo noge in brodili po vodi. Uf, je pasalo. Dokler niso jezerske gladine vznemirile prve kapljice. Hitro smo se obuli in odpravili proti dolini. Pa ni bilo hudega, nekaj kapljic in \u017ee je bilo de\u017eja konec. Z Ajdo sva spet pohitela naprej. \u010ceprav utrujena, sva hodila zbrano in uspela kar hitro priti nazaj do vise\u010dega mosti\u010dka \u010dez reko in do avtodoma. <\/span><\/p>\n

\"Hlajenje<\/a>

Hlajenje nog v jezeru Meall<\/p><\/div>\n

Imela sva \u010das, zato sva si ogledala Visitor center in nabrala nekaj prospektov. Po prihodu Maje in \u017dive smo se stu\u0161irali, nato pa odpeljali do Fort Wiliama. Punci sta namre\u010d pri\u010dakovali zaslu\u017eeni obisk McDonaldsa, tudi kraj\u0161i obisk v Lidlu za obnovo zalog je bil \u0161e potreben. Potem pa sprehod po Fort Wiliamu, pa\u010d po glavni ulici gor in dol, saj kaj drugega tako ali tako ni bilo za videti. <\/span><\/p>\n

\"Fort<\/a>

Fort William<\/p><\/div>\n

Od Joca smo dobili sporo\u010dilo, da nas \u010daka na za\u010detku otoka Sky. S tem je bila dolo\u010dena na\u0161a ve\u010derna pot. Malo pred Skyjem smo se ustavili pri gradu Eilean Donan in se sprehodili okoli njega. Osvojiti ga nismo mogli, katapultov in drugih naprav za obleganje pa\u010d nismo imeli, grad pa je ob tej pozni uri \u017ee zaprt.
\n<\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Eilean Donan<\/p><\/div>\n

Le \u0161e kratek skok preko mostu in \u017ee smo v Kyleakinu (N57.2728590 W5.7313154) parkirali za Jocom. <\/span>Ravno prav \u010dasa je \u0161e bilo za klepet in poskus, \u010de ribe kaj prijemajo, potem pa smo \u0161li \u017ee spat. Naslednji dan je pa\u010d prina\u0161al nove dogodiv\u0161\u010dine. In to kak\u0161ne!<\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

OTOK SKY \u2013<\/strong> 2.7.2009 <\/span><\/strong>\u2013 Danes smo imeli v na\u010drtu, da se zapeljemo po otoku Sky. <\/span><\/p>\n

\"Most<\/a>

Most na otok Sky pri Kyleakinu<\/p><\/div>\n

Vodstvo sem prepustil Jocu, saj je meni bolj ali manj ckrnil 12V polnilec za dlan\u010dnik. \u010cez zanimivo oto\u0161ko pokrajino smo peljali proti kraju Dunvegan. V kraju smo na\u0161li <\/span>strani\u0161\u010de (N57.4345906 W6.5793348) in jaz sem hitro spraznil kaseto. Med mojim opravilom pa je bilo v mo\u0161kem strani\u0161\u010du veselo. <\/span><\/p>\n

\"Barka\"<\/a>

Barka<\/p><\/div>\n

Ni mi jasno ali so enega od oto\u010danov prilimali na \u0161koljko ali pa je le preve\u010d vneto posku\u0161al razne letnike Taliskerja. Karkoli je \u017ee bilo, sedaj je tam precej hripavo prepeval lokalne napeve. Za mano je na strani\u0161\u010de pri\u0161el vzdr\u017eevalec, vendar ni rekel ni\u010d. Tudi tedaj ne, ko smo zunaj na\u0161li pipo z napisom pitna voda. Ve\u010d kot odli\u010dno. Dopolnili smo zaloge, potem pa pri Dunvegan castle le obrnili. <\/span><\/p>\n

\"Dolly<\/a>

Dolly in sorodstvo<\/p><\/div>\n

Pla\u010dljiva sta pa\u010d tako grad kot vrtovi okoli njega, zato te ne spustijo blizu niti toliko, da bi naredil fotografijo. Tudi prav, pa gremo. Gradov bomo imeli na vzhodni obali \u0161e polno. Peljali smo proti severu in nad krajem Ulg zavili k muzeju oto\u0161kega \u017eivljenja. Pa se je ravno takrat ulilo, tako da smo najprej po\u010dakali, da je nebo prenehalo jokati. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vsakem ovinku drug pogled<\/p><\/div>\n

Potem sem s puncama od\u0161el do groba Flore MacDonald na lokalnem pokopali\u0161\u010du. Flora je postala slavna, ko je Bonnie Princ Charliju pomagala pobegniti iz ujetni\u0161tva po bitki pri Cullodenu. Med na\u0161im pohodom si je Joco \u017ee pogledal muzej, vanj pa sem se s puncama napotil tudi sam. V ko\u010dah je vrsta pomnikov nekdanjega \u017eivljenja prebivalcev otoka, od predmetov do slik. <\/span><\/p>\n

\"Grob<\/a>

Grob Flore MacDonald<\/p><\/div>\n

Predstavljena je obi\u010dajna oto\u0161ka hi\u0161a. Seveda izpred stoletja ali dveh. Poleg te pa so tu \u0161e kova\u010dija, tkalnica in vrsta nekdanjega orodja na dvori\u0161\u010du. Ko sta si muzej pogledali \u0161e Maja in Cilka in sta se punci naletali po in okoli vseh hi\u0161, smo se odpeljali naprej. Kmalu za Kilmaluagom smo iskali odcep za Quiraing. Ozka cesta z izogibali\u0161\u010di je peljala proti sedelcu. <\/span><\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej oto\u0161kega \u017eivljenja<\/p><\/div>\n

\u017de na enem od prvih ovinkov pa se je zabasalo. Manj\u0161e izogibali\u0161\u010de, Joco ravno mimo njega, nasproti pa Francoz z avtodomom. Ves \u017eiv\u010den je \u010dakal kam se bomo umaknili, da bi se kam umaknil sam, ni bilo niti za misliti. Joco je po\u010dasi lezel nazaj na izogibali\u0161\u010de in ko je bil le pribli\u017eno na njem, je Francoz pritisnil na gas. Za las je s polnim plinom zletel mimo Jocotovega ogledala, z enim kolesom v grabnu, kot bi vozil terenca. <\/span><\/p>\n

\"Nekateri<\/a>

Nekateri pa res nimajo mere pri nabavi posode...<\/p><\/div>\n

Jaz sem samo izbuljil o\u010di, kar nisem mogel verjeti. Ludi su ti Francuzi, sva se po CB-jki strinjala. Do vrha je bilo kar nekaj prometa, vendar so vsa sre\u010danja minila povsem kulturno, niti pribli\u017eno po \u00bbfrancosko\u00ab. Na vrhu nam je vodi\u010dka iz enega od avtobusov pokazala slike tega, kar naj bi v megli videli. Jah, ta bela nesre\u010da se je privlekla \u010dez sedlo in zakrila ves pogled. <\/span><\/p>\n

\"Zapor\"<\/a>

Zapor (The Prison)<\/p><\/div>\n

Ko je vodi\u010dka ravno razlagala, da se danes verjetno ne bo ve\u010d razkadila, se je odprlo. Pokazalo se je sedelce in nad njim \u0161pi\u010dasta skala. Zapor. Gremo pogledat. Joco in Cilka sta sklenila, da gresta raje iskat kak\u0161no fino mesto za ribolov in spanje. Pa nista le onadva obupala nad hojo. Tudi \u017diva je ostala v avtodomu. Mi z Majo in Ajdo pa smo hodili po zanimivi poti, nekje med zemljo in nebom. <\/span><\/p>\n

\"\u0160pica<\/a>

\u0160pica nad Zaporom<\/p><\/div>\n

V dolini smo opazili polja, kjer so rezali \u0161oto, da je povsod polno ovac pa smo bili tako ali tako \u017ee navajeni. V daljavi je bilo morje, megle pa skoraj ni\u010d ve\u010d. Na sedelcu nismo ve\u010d vedeli kam naprej. Quiraing naj bi pomenil v gelskem jeziku mizo med skalnimi \u0161picami. \u0160pic je bilo nad nami levo in desno kar nekaj, mize pa nobene. Najbolj\u0161a pot je \u0161la naravnost, gremo pa\u010d tja. <\/span><\/p>\n

\"Med<\/a>

Med skalnimi \u0161picami<\/p><\/div>\n

Jaz sem tekel naprej, prehodil skoraj toliko kot je bilo poti od parkiri\u0161\u010da do sedla in seveda ugotovil, da je pokrajina \u010dudovita, \u0161pice vse naokoli, Quirainga pa tukaj ne bo. Na pol poti nazaj sem sre\u010dal Ajdo in Majo, ki sta se uspe\u0161no spopadali z mu\u0161icami in skupaj smo se vrnili na sedelce. Ko sem ravno zlezel pod izrazito \u0161pico, ki jo mno\u017eice ob\u010dudujejo iz parkiri\u0161\u010da in pogledal \u010dez rob na punci spodaj, sta se na nasprotni strani dva spustila navzdol in razlagala o tem, kar smo tudi mi iskali.
\n<\/span><\/p>\n

\"Quiraing\"<\/a>

Quiraing<\/p><\/div>\n

Maja je obupala, z Ajdo pa sva zagrizla v breg. Prave poti ni bilo, bolj sledi predhodnikov, potrebna je bila previdnost na strmem pobo\u010dju. Ko sva zavila okoli roba pa naju je pri\u010dakal moker in strm \u017eleb, prav ni\u010d prijeten. Na sre\u010do so bili na klju\u010dnih mestih v \u017elebu kamni, tako da je bilo mo\u017eno na njih najti stopinjo. Na drugi strani pa\u2026kam naprej? <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na Mizi (The Table)<\/p><\/div>\n

Vse naokoli je bilo prehojeno, pa nobenega smerokaza ali vsaj mo\u017eica. Na sre\u010do sva z malo ob\u010dutka za orientacijo in pa\u010d izbiro najbolj shojene poti kon\u010dno pri\u0161la pod steno in okoli nje na veliko ravno travnato povr\u0161ino. Okoli pa res same \u0161pice, \u010dudovito. Le megla je spet vedno bolj silila navzdol. Zato se nisva pretirano obirala. <\/span><\/p>\n

\"De\u010dva\"<\/a>

De\u010dva<\/p><\/div>\n

Pogledala sva \u0161e na malo vi\u0161je le\u017ee\u010di travnik, ugotovila, da nisva sama, saj so tudi tu lezle ovce in iskale najbolj\u0161o pa\u0161o, potem pa \u017ee sledila poti navzdol. Seveda je bila potrebna \u0161e ve\u010dja previdnost, da sva sledila pravi poti in predvsem, da nama ni zdrsnilo. Sre\u010dno sva se vrnila na sedlo. Poklicali smo \u017divo, ki je \u017ee kar te\u017eko \u010dakala in se nato pre\u010dno pod strmimi pobo\u010dji vrnili na sedlo. <\/span><\/p>\n

\"Igla<\/a>

Igla (The Needle) nad Zaporom<\/p><\/div>\n

Med spustom proti glavni cesti smo sre\u010dali le en avtomobil, nobene gne\u010de ni bilo ve\u010d. Zavili smo proti Kyleakinu in se malo pod Staffinom ustavili na parkiri\u0161\u010du nad Kilt Rockom. Visoki klifi, od katerih naj bi eden spominjal na kilt in Mealt Falls, ki je pr\u0161el naravnost na obalo. Zanimivo. Zakaj so ravno tu predstavljali dinozavre mi ni bilo \u010disto jasno. <\/span><\/p>\n

\"Kilt<\/a>

Kilt Rock in Mealt Falls<\/p><\/div>\n

Od Joca smo dobili opozorilo, da cesto v okolici Portreeja zaprejo za celo no\u010d za ves promet ob devetih. Zato se nismo obirali, temve\u010d \u017ee hiteli naprej. Ko smo zavili na parkiri\u0161\u010de pod skalno tvorbo Old Man of Storr, je \u017diva \u017ee spala, Maja pa je sklenila, da ima tudi \u0161e v avtodomu dosti za postoriti in da ne gre nikamor. Torej sva se proti osamelcu odpravila sama z Ajdo. Pot je bila \u0161iroka in \u010disto ni\u010d naporna. <\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Old Man od Storr<\/p><\/div>\n

Ko sva pokukala iz gozda, se je bazaltni steber dvigal pred nama. Nemca, ki sta pri\u0161la nasproti, sta povedala, da se da \u010disto do njega in tudi ni\u017eje naokoli, le previden mora\u0161 biti. To pa\u010d midva sva, kajneda. Ko sta Nemca od\u0161la, so nama dru\u017ebo delali le \u0161e \u0161tevilni zajci, ki so tekali vse naokoli. Zlezla sva prav do stebra, lovila moja o\u010dala, ki so se ustavila na edinem regratu sredi skalnega pobo\u010dja in \u00bbstarca\u00ab obkro\u017eila. <\/span><\/p>\n

\"Pod<\/a>

Pod starcem<\/p><\/div>\n

Potem pa sva se spustila do poti in ga obkro\u017eila \u0161e tam. Ajda je ob tem na stebru, ki je za starcem opazila obris obraza in hotela ga je videti malo vi\u0161je. Ko sem povedal, da sva \u017ee pozna in da morava hitro stopiti, je stekla navzdol in se seveda prevrnila. Au\u010d. Pa ni bilo hudega. S poti so nama skakali zajci, presneto, da bi kdo po\u010dakal in se prostovoljno ponudil za ve\u010derjo, to pa ne. <\/span><\/p>\n

\"Zajc\"<\/a>

Zajc<\/p><\/div>\n

Po prihodu nazaj na parkiri\u0161\u010de, smo takoj odpeljali. Pa do Portreeja nismo ugotovili, da bi kaj delali, imeli pa smo \u0161e deset minut. Pod naseljem pa napisi in table. Uf, tu bo torej zapora. Na sre\u010do je bila cesta \u0161e odprta, \u010de jo zaprejo, bomo pa\u010d prespali ob njej. Peljali smo mimo delavcev, pripravljenih, da za\u010dnejo z obnovo ceste in ob ugotavljanju kak\u0161no rampo so postavili na cesti skoraj \u00bbpadli\u00ab \u010dez odsekan gornji del asfalta. <\/span><\/p>\n

\"Pristani\u0161\u010de<\/a>

Pristani\u0161\u010de in grad v Kyleakinu<\/p><\/div>\n

Na koncu smo to\u010dno ob devetih oddrveli mimo dveh delavcev, ki sta \u017ee gledala na uro, da bi na drugi strani zaprla cesto. Hura. V Kyleakinu smo parkirali za Jocom in \u0161li gledat, kako mu gre ribolov. Vse bolj ali manj drobi\u017e. Z Ajdo sva se sprehodila do pristani\u0161\u010da in vzpela do kri\u017ea na manj\u0161em gri\u010dku. Od tam je bil najlep\u0161i pogled na grad v Kyleakinu, ru\u0161evine na drugi strani pristani\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Megla\"<\/a>

Megla<\/p><\/div>\n

Zve\u010der smo \u0161e malo klepetali, potem pa trudni zaspali. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

\u010cEZ HRIBE IN DOLINE DO ULAPOOLA IN NAPREJ \u2013<\/strong> 3.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Z Jocom sva bila zjutraj zmenjena za ribolov ob \u0161estih. In res sva se le kak\u0161no minuto kasneje podala do vode namakat trnke. Meni sicer ni \u0161lo najbolje, pa tudi Joco je spet lovil le drobi\u017e. Pa kaj bi to, malo jutranje rekreacije je bilo pa le. Po zajtrku smo se odpeljali proti severu. Cesta je \u0161la gor in dol, smer je bila Gairloch. <\/span><\/p>\n

\"Visitor<\/a>

Predstavitev Beinn Eighe<\/p><\/div>\n

Pred njim smo se ustavili na po\u010divali\u0161\u010du ob najstarej\u0161em zavarovanem obmo\u010dju v Veliki Britaniji, Beinn Eighe. <\/span>Domiselna predstavitev parka, rastlinstva in \u017eivali v njem, je bila namenjena predvsem otrokom, u\u017eivali pa smo tudi starej\u0161i. Dobra lekcija, kako lahko z nekaj truda in obilico domi\u0161ljije naredi\u0161 stvari izjemno privla\u010dne. Neverjetno. <\/span><\/p>\n

\"Borovci\"<\/a>

Borova gmajna<\/p><\/div>\n

Prehodili smo tudi Rhyming trail, le dobrih 400 metrov dolgo pot, ki ob postavljanju vpra\u0161anj o prebivalcih gozda \u2013 seveda v rimah – odkriva posebnosti \u0161kotskega borovega gozda. Navdu\u0161il nas je tudi kamniti stor\u017e, nato pa smo \u017ee mahali Jocu in Cilki in se odpeljali dalje. Onadva sta sklenila ostati v Gairlochu dan ali dva, nas pa je privla\u010dil sever. Pokrajina je bila prav \u010dudovita, cesta pa je neumorno valovala gor in dol. <\/span><\/p>\n

\"Sanjska<\/a>

Sanjska pla\u017ea?<\/p><\/div>\n

\n

Ko smo pod seboj zagledali pla\u017eo, skoraj kot karibsko, sem hitro ustavil. Gremo gledat, \u010de je kaj \u0161koljk. Pu\u0161\u010dali smo stopinje v sve\u017ei mivki in ugotovili, da je vode le malo \u010dez kolena \u0161e daaaaaale\u010d od obale. S plavanjem ne bo torej ni\u010d, \u0161koljk je bilo pa kar nekaj. Seveda smo jih z obilico mivke prinesli v avtodom. <\/span><\/p>\n

\"Vsaka<\/a>

Vsaka pot se za\u010dne s prvim korakom...<\/p><\/div>\n

Spet je \u0161lo naprej gor in dol, tak\u0161na je pa\u010d tukaj pokrajina. In to niso nedol\u017eni klan\u010dki, kar nekaj vzponov in spustov ima opozorilne znake o naklonu med 13 in 15 procentov. Na parkiri\u0161\u010du ob soteski Corrieshalloch in slapu Measach smo ustavili. Maja je pred ogledom soteske naredila kosilo, in sicer ribe, ki jih je ujel Joco. Dobre so bile, le punci sta vihali nos. Tudi prav, zakaj bi ju silil. <\/span><\/p>\n

\"Grapa<\/a>

Soteska Corrieshalloch je grapa, kot se \u0161ika!<\/p><\/div>\n

\n

Za grapo smo vedeli, da je vredna ogleda, saj je \u017ee Dave v svojem potopisu napisal, da ga \u010dez dobro grapo ni. Pa \u010deprav nismo graparji, so nas strme in visoke stene soteske navdu\u0161ile, most pa je itak speljan prav nad 45 metrov visokim slapom. Pogled z razgledi\u0161\u010da nam je najlep\u0161e razkril sotesko in ponudil pogled na celoten slap. <\/span><\/p>\n

\"Slap<\/a>

Slap Measach<\/p><\/div>\n

Do avtomobila smo se vra\u010dali po dalj\u0161i poti, kar \u017divi ni bilo najbolj v\u0161e\u010d. Pa sem jo le prepri\u010dal. Nekaj korakov ve\u010d, zato pa so se nam odpirali pogledi na sotesko \u0161e iz drugega vidika. Temna je bila globina pod nami. Po\u010dakali smo, da je Maja pomila posodo, potem pa pot nadaljevali proti Ullapoolu. V mestecu smo sledili tablam za brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Utrujenost\"<\/a>

Utrujenost<\/p><\/div>\n

De\u017e je rosil, ko smo se spustili do pristani\u0161\u010da, kjer je ob pomolu viselo prislonjenih nekaj \u017ee mo\u010dno zbitih in zarjavelih ribi\u0161kih barka\u010d. \u010ce je to njihova ribi\u0161ka flota, se ribam ni veliko za bati. Sprehodili smo se po ulici ob morju in se ustavili ob prodajalni z menda najbolj\u0161im fish&chipsom dale\u010d naokoli. Pa je Maja samo zavihala nos. Ribe dvakrat na dan? Kar je preve\u010d, je pa preve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Ribi\u0161ka<\/a>

Ribi\u0161ka flota v Ulapoolu<\/p><\/div>\n

In smo \u0161li nazaj do Tesca in nato zavili \u0161e do bencinske \u010drpalke. Nafta je bila tu presneto draga, toda kaj se more, vi\u0161je proti severu je menda \u0161e dra\u017eja. Malo za Inchnadamphom (presneto, \u0161e ko berem potiho se mi jezik lomi) smo se ustavili na parkiri\u0161\u010du ob ru\u0161evinah gradu Ardvreck. <\/span><\/p>\n

\"Ru\u0161evine<\/a>

Ru\u0161evine gradu Ardvreck<\/p><\/div>\n

Punci sta se takoj spremenili v nekdanji dvorni dami. \u010ceprav sta vpili in skakali tako, da bi se ju \u0161e kak\u0161en zmaj ustra\u0161il, kaj \u0161ele vitez. Jaz sem zlezel \u0161e na nekak\u0161no gomilo v bli\u017eini gradu in \u0161el do slapi\u010da nad cesto, potem pa smo \u017ee peljali naprej do po\u010divali\u0161\u010da, ki sta ga priporo\u010dala tako Womo kot Dave (N58.2677247 W5.0516741). <\/span><\/p>\n

\"Uf,<\/a>

Uf, zadnja \u017eurka je bila pa res malo prehuda...<\/p><\/div>\n

Na njem je \u017ee na pol spal Nizozemec, mi smo avtodom porinili \u010disto na vrh. \u010cisto res je po\u010divali\u0161\u010de blizu ceste. In \u0161e bolj res se pono\u010di mimo pripeljejo kve\u010djemu trije avtomobili. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

OTOK HANDA, SEVERNA OBALA \u2013<\/strong> 4.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo pohiteli do Tarbeta in se sparkirali povsem ob pristani\u0161\u010du (N58.3895084 W5.1423417). <\/span><\/p>\n

\"Trajekt<\/a>

Trajekt za Hando<\/p><\/div>\n

Nismo hoteli biti prepozni, saj nismo vedeli, kako zasedene so vo\u017enje. Pa ni bilo panike. Prvo vo\u017enjo, ki je \u0161la \u010disto izven voznega reda, smo resda spustili, ob pol desetih pa smo \u017ee sedeli v \u010dolnu, si nadeli re\u0161ilne jopi\u010de in odpluli proti otoku.
\n<\/span><\/p>\n

\"Pristanek<\/a>

Pristanek na sanjski pla\u017ei<\/p><\/div>\n

Tam sta nas na mivkasti pla\u017ei pri\u010dakala mladenka in mladeni\u010d, ki sta v vodo porinila improvizirani pomol in nam pomagala zlesti iz \u010dolna. <\/span>Mladenka nas je nato pospremila do kamnite kolibe in nam na sliki otoka razlo\u017eila kje poteka pot in kaj bi znali videti med opazovanji ptic. <\/span><\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje so kak\u0161ni pti\u010dki?<\/p><\/div>\n

Malo nad ru\u0161evinami smo zagledali prve pti\u010de. Great Skua je branila svoje gnezdo. Ko se je kdo pribli\u017eal, je naredila krog in sedla nekam drugam. Vse, da bi morebitne plenilce odvrnila pro\u010d od gnezda. <\/span>Pa nismo bili nevarni, le fotoaparati so \u0161kljocali kot za stavo. <\/span><\/p>\n

\"Great<\/a>

Great Skua<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li do pe\u010din v Puffin bayu, nas je presenetila velika stena, polna pti\u010dev in \u010disto bela od pti\u010djih drekov. Galebi, viharniki in drugi pti\u010di so letali pod robom stene in uprizarjali nor\u010dije. Kar naenkrat smo na poli\u010dki pod nami opazili puffine oz. njorke. Super. \u0160kljocali smo kot za stavo in u\u017eivali v pogledu. <\/span><\/p>\n

\"Puffin<\/a>

Puffin bay<\/p><\/div>\n

Toda potrebno je biti previden, rob ni ravno stabilen, pod njim pa stometrski prepad. Uf, kak\u0161en pogled bi bil med padcem. Zadnji. Pot smo nadaljevali do Great Stack, velike skale, ki je lo\u010dena od klifov. Kmalu smo opazili, da je poleg tiso\u010de in tiso\u010de pti\u010dev na njenih stenah, na vrhu, v travi, vrsta puffinov. <\/span><\/p>\n

\"Ti\u010di\"<\/a>

Ti\u010di na posrani steni<\/p><\/div>\n

Sem in tja je kak\u0161en priletel in drugi odletel. Prav zabavno jih je bilo gledati. Kar naenkrat pa je eden priletel na poli\u010dko tik pod nami in se tam nastavljal \u0161kljocanju fotoaparatov. Noro, \u010disto na dosegu roke. Ko je eden odletel, se je pogledu nastavljal drugi. Ko je bilo predstave konec, smo \u0161e malo \u010dakali na novo. <\/span><\/p>\n

\"Puffin\"<\/a>

Puffin<\/p><\/div>\n

Ko je ni bilo, smo od\u0161li naprej ob obali. Ogromni klifi in milijoni ptic. Prav noro. Vre\u0161\u010de\u010de in smrde\u010de. Na enem mestu je morje skozi luknjo izpodjedlo zemljo, travnik se je udrl in nastala je velika luknja. Na izrazitem pomolu Meall Albhodha sva z Ajdo opazovala \u0161koljkarice in tjulnje, ki so na vsake toliko pomolili iz vode glavo in se nato spet potopili. <\/span><\/p>\n

\"\u0160koljkarica\"<\/a>

\u0160koljkarica<\/p><\/div>\n

Ko sva ujela Majo in \u017divo, ki sta u\u0161li naprej, sta povedali, da tudi v zalivu, kjer sta obsedeli onidve, dva tjulnja uganjata nor\u010dije. Seveda smo morali \u010disto do morja, ju slikati in posneti. Potem pa smo se vra\u010dali proti ru\u0161evinam, kjer se klobasa za\u0161pili. Na obali smo morali malo po\u010dakati, da je pripeljal \u010doln in nas spet odpeljal na kopno. <\/span><\/p>\n

\"Tjulenj\"<\/a>

Tjulenj<\/p><\/div>\n

Pot smo nadaljevali proti severu. Vreme, ki je bilo na na\u0161o sre\u010do dopoldne son\u010dno, se je poslab\u0161alo, za\u010delo je de\u017eevati. Parkirali smo v bli\u017eini Durnessa, kjer je tabla obljubljala Cave of Smoo. Gremo pogledat, ko smo \u017ee tukaj. Najprej pa smo seveda po\u010dakali, da se je zlilo in prenehalo grmeti. <\/span><\/p>\n

\"Za<\/a>

Za dober posnetek se je vredno potruditi...<\/p><\/div>\n

Jaz sem \u010das izkoristil za praznjenje kasete, potem pa smo se, ob le \u0161e rahlem pr\u0161enju, po poti spustili do jame. Menda so pred davnimi leti iz nje pregnali hudi\u010da. Tako se je zagnal ven, ko je nanj posvetila dnevna svetloba, da je naredil v strop pravo luknjo. Skoznjo sedaj pr\u0161i slap v jezerce. <\/span><\/p>\n

\"Slap<\/a>

Slap v Cave of Smoo<\/p><\/div>\n

\u010ce so vremenski pogoji dobri in tudi ura bolj zgodnja, te s \u010dolnom zapeljejo tistih deset metrov \u010dez jezerce in nato popeljejo po rovu \u0161e malo naprej. Glede na slike povsem nezanimivo. Pogledali smo slap, z Ajdo sva zaokro\u017eila po razgledni poti nazaj proti parkiri\u0161\u010du, \u017diva in Maja pa sta se po stari navadi nanj vra\u010dali po najbli\u017eji. Na vrhu je v tleh res ve\u010d lukenj, skozi tisto, hudi\u010devo, v globino pada slap. <\/span><\/p>\n

\"Vhod<\/a>

Vhod v jamo iz razgledi\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

Prav nad njim je mosti\u010dek, tako da je razgled tudi od zgoraj zanimiv. Za danes vo\u017enje in do\u017eivetij \u0161e nismo imeli zadosti, pa tudi dan je bil \u0161e mlad. Zato smo peljali v smeri John O’Groatsa po obalni cesti. En zaliv smo obvozili, drugega pa pre\u010dkali preko mostu. Cesta je bila v precej\u0161njem delu enopasovnica z veliko izogibali\u0161\u010di. Pa tudi, \u010de jih ne bi bilo toliko, avtomobila nismo sre\u010dali prakti\u010dno nobenega. <\/span><\/p>\n

\"Sever<\/a>

Sever \u0160kotske<\/p><\/div>\n

Ko smo pripeljali v Reay, je Womo tam obetal pla\u017eo in WC. Gremo pogledat. Parkirali smo in z Ajdo sva od\u0161la na obalo. Vmes sem se smejal lokalnim mul\u010dkom. Starej\u0161a dva sta najmlaj\u0161ega dr\u017eala preko ust, on pa je hotel le ponoviti to, kar sem sli\u0161al, da so prej vsi \u0161imfali. Tu ni kamp. Saj vemo in zato tudi kmalu gremo. Pla\u017ea je bila res \u010dudovita, tista prava, mivkasta. <\/span><\/p>\n

\"Sanjska<\/a>

Sanjska pla\u017ea?<\/p><\/div>\n

Vrnila sva se po Majo in \u017divo, ki sta \u0161e kuhali ve\u010derjo. Mene je med tem dajal firbec in sem \u0161el iskat obljubljeno strani\u0161\u010de. Na\u0161el sem ga kak\u0161nih sto metrov vi\u0161je, zaklenjenega. Na njem pa obvestilo o skeniranju pla\u017ee. So na\u0161li nekaj radioaktivnih delcev in zato odsvetovali odna\u0161anje \u010desarkoli iz pla\u017ee. Uf, kriza. Kar malo \u017eal mi je bilo, da ne ostanemo do ve\u010dera, da bi videli pla\u017eo, ki se sveti. <\/span><\/p>\n

\"Sonce<\/a>

Sonce ima dneva zadosti...<\/p><\/div>\n

Da bi vozil otroke na pla\u017eo, pa je itak odpadlo, saj bi poleg obveznih \u0161koljk s sabo v avtodom privlekli kup mivke. Radioaktivne. Ko smo se odpeljali naprej, smo na drugi strani skoraj sanjskega zaliva opazovali jedrsko elektrarno, ki okolico \u00bbrazveseljuje\u00ab z radioaktivnimi delci. Peljali smo \u010dez Thurso in naprej proti Dunnet Headu. <\/span><\/p>\n

\"Dunnet<\/a>

Dunnet Head<\/p><\/div>\n

Kar naenkrat se je od nikoder privlekla megla in vo\u017enja po enopasovnici proti svetilniku je postala prav mu\u010dna. Kaj ti pomagajo izogibali\u0161\u010da na kak\u0161nih sto metrov, \u010de vidi\u0161 le desetino te razdalje. Veliko parkiri\u0161\u010de je bilo \u010disto prazno (N58.6702464 W3.3765976). Zunaj je bilo mrzlo, pogledat smo \u0161li le meglo, ki se je prelivala preko klifa in padala nekam proti morju. <\/span><\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko gre megla \u010dez rob...<\/p><\/div>\n

Ter poslu\u0161ali rog, ki je ladje obve\u0161\u010dal o tem pomolu. Ki je hkrati tudi najbolj severna to\u010dka otoka. Rog ni bil preglasen, bolj se nam je zdelo, kot da le mrmra uspavanko. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

PROTI INVERNESSU \u2013<\/strong> 5.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo se sprehodili do svetilnika in v prvem jutranjem soncu opazovali klife. O megli ni bilo ve\u010d niti sluha, niti duha. Z Ajdo sva od\u0161la do razgledi\u0161\u010da na vrhu gri\u010dka, med ostanke voja\u0161kih zgradb iz druge svetovne vojne. <\/span><\/p>\n

\"Oto\u010dje<\/a>

Oto\u010dje Orkney in The Old Man of Hoy<\/p><\/div>\n

Videlo se je oto\u010dje Orkney in Old man of Hoy, velik osamelec na zahodni obali otoka Hoy. Pogled je nesel celo proti rtu Cape Wrath na zahodni obali in seveda do Duncansby Heada na vzhodni. Na\u0161 naslednji cilj je bil John O’Groats. Vsi vodni\u010dki so obetali nateg prve vrste, pa se nismo vznemirjali. In tudi komaj kaj ustavili. Le toliko, da sem pogledal kak\u0161ne so cene za obisk oto\u010dja Orkney, tako, za drugi\u010d. <\/span><\/p>\n

\"John<\/a>

John O'Groats<\/p><\/div>\n

Tokrat izlet ni bil v na\u010drtu, zato nam \u010dasovni plan ni dopu\u0161\u010dal, da bi zapravili dobrih 150 evrov. Odpeljali smo se do rta Duncansby Head in pod svetilnikom parkirali (N58.6437780 W3.0267220). Napotili smo se po eni izmed sprehajalnih poti, hodili nad klifi in oprezali za nenavadnimi kamnitimi stebri \u2013 Stucks of Duncansby, ki so \u0161trleli iz vode.
\n<\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Old Man of...kva?<\/p><\/div>\n

V pe\u010dinah so si dom na\u0161li \u0161tevilni pti\u010di. Videli smo celo puffine in v vodi, dale\u010d pod nami, tjulnje, ki so na vsake toliko pogledali iz vode. Iz visokega razgledi\u0161\u010da so se lepo videli v vodi. Ko smo pri\u0161li do konca ograje, ki te\u010de nad klifi, sta Maja in \u017diva obrnili, midva z Ajdo pa sva \u0161la \u0161e malo naprej. Toliko, da sva pogledala v naslednji zaliv in tjulnje opazovala \u0161e tam. <\/span><\/p>\n

\"Stucks<\/a>

Stucks of Duncansby<\/p><\/div>\n

Potem pa nazaj, dan je prina\u0161al \u0161e veliko zanimivega. V Wicku smo se ustavili v Tescu. Ob kratkem klepetu z blagajni\u010darko smo ugotovili, da je \u017ee bila v Postojnski jami. Na njihovi \u010drpalki smo poleg nafte dobili \u0161e nekaj vode, potem pa kar leteli mimo odcepa za Grey Cairns of Camster. Obrat, gremo si to pogledat. <\/span><\/p>\n

\"Vi\u0161avsko<\/a>

Kosmata vi\u0161avska kravca<\/p><\/div>\n

Spet kamni, bi rekel Joco. Itak. \u010cez nekaj kilometrov sem se na ozki cesti komaj ognil kolesarjem, potem pa parkiral za cesto. Pogledat smo si \u0161li eno manj\u0161o okroglo in eno dalj\u0161o podolgovato gomilo. V obe se je pri\u0161lo po res nizkih rovih, skoraj bi morali noter lesti po kolenih. <\/span><\/p>\n

\"Prva<\/a>

Prva gomila<\/p><\/div>\n

Na pojasnilnih tablah smo prebrali, kdaj so te grobne gomile gradili, \u010demu so bile namenjene in kak\u0161na je bila razlika med njimi. Po vrnitvi na glavno cesto smo zavili\u2026nazaj proti John O Groatsu. Smo pa\u010d zgre\u0161ili Hill O’Many Stones. <\/span><\/p>\n

\"Prostor<\/a>

Prostor v veliki gomili<\/p><\/div>\n

Ti so oddaljeni le nekaj sto metrov od ceste, na gri\u010dku, prostora za obra\u010danje in parkiranje pa je bilo le malo. V\u010dasih je tu stalo okoli 600 majhnih kamnov, postavljenih v vrstah, sedaj jih je precej manj. Kak\u0161en je bil njihov pomen niti ne vejo, menda je \u0161lo za mesto, kjer so se sre\u010devali, skoraj zagotovo pa je kraj imel tudi verski pomen. V redu, spet kamenje. Torej bolj na hitro. <\/span><\/p>\n

\"Hill\"<\/a>

Hill O'Many Stones<\/p><\/div>\n

Pa ni \u0161lo. Punci sta tu na\u0161li svoj poligon za igro. Sva jih morala kar nekajkrat poklicati, da sta le pri\u0161li. Gremo dalje. Nad Golspijem smo zavili do gradu Dunrobin. Resda smo bili za ogled notranjosti \u017ee prepozni, je bil pa \u017ee pogled na zunanjost dovolj zanimiv, da se je spla\u010dalo narediti kraj\u0161i ovinek. <\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Dunrobin<\/p><\/div>\n

Povrh so bili odprti tudi \u0161e vrtovi. Z Ajdo sva se sprehodila naokoli, ugotavljala ali je prehod proti morju odprt in kdaj se je zadnji\u010d tu sprehajala dvorna gospoda. Ko je imela Maja pozno kosilo pripravljeno, smo pojedli, potem pa odpeljali kak\u0161en kilometer…nazaj. <\/span><\/p>\n

\"Vrtovi<\/a>

Vrtovi pod gradom<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se do Cairn Liath, ostankov bivali\u0161\u010da iz \u017eelezne dobe. Prelezli smo ga znotraj in naokoli, njegova lega ob morju je bila odli\u010dna. Skoraj prva vrsta. Potem pa sva z Majo spet morala klicati in iskati punci, ki sta se prelevili v \u017eeleznodobni amazonki. In ob tem nista hoteli ni\u010d sli\u0161ati o odhodu. <\/span><\/p>\n

\"Cairn<\/a>

Cairn Liath<\/p><\/div>\n

Pa na koncu ni \u0161lo druga\u010de, kot da odideta v svoje pravo, precej bolj sodobno domovanje. Odpeljali smo se naprej do Black Isla nad Ivernessom in v Fortrosu zavili do svetilnika. Na obeh straneh dovozne poti je golf igri\u0161\u010de in opozorilo o lete\u010dih \u017eogicah. Uf, hitro gas, da nas ne doleti kak\u0161na to\u010da. <\/span><\/p>\n

\"\u017dito\"<\/a>

\u017dito<\/p><\/div>\n

Svetilnik ob Fortrosu je najbolj\u0161e mesto za opazovanje delfinov. Jaz sem pohitel na obalo in res so se tam, kjer je bil najmo\u010dnej\u0161i tok, igrali delfini. Skakali so iz vode in uprizarjali pravo predstavo. Ker punc ni bilo, sem kar malo jezno od\u0161el nazaj ponje. Le kaj se obirajo? <\/span><\/p>\n

\"Delfini\"<\/a>

Delfini<\/p><\/div>\n

Ajda je ujela \u0161e nekaj predstave, ko sta pri\u0161li Maja in \u017diva, pa so se delfini po\u010dasi \u017ee odpravljali na po\u010ditek. Ko ni bilo nobenega ve\u010d na spregled, so se opazovalci raz\u0161li, pa tudi mi smo od\u0161li do avtodoma. Preno\u010devanje prepovedano, gremo torej na prostor, ki ga priporo\u010da Womo. <\/span><\/p>\n

\"Fort<\/a>

Fort George<\/p><\/div>\n

Kak\u0161nih deset kilometrov ni\u017eje smo na\u0161li \u017ee Avstrijca, tako da osamljeni nismo bili (N57.5542094 W4.2452456). Avtomobilov je bilo na bli\u017enji cesti vedno manj, mir pa je tudi nas zazibal v spanec. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

GRAD URQUHART, INVERNESS, FORT GEORGE \u2013 6.7.2009 \u2013 <\/strong>Delfini so nas tako navdu\u0161ili, da smo se odpeljali njihove vragolije pogledat \u0161e enkrat.<\/p>\n

\"Skupina<\/a>

Skupina petih delfinov<\/p><\/div>\n

Ob svetilniku ni bilo nobenega avtodoma, torej tu ni nih\u010de prespal. Torej vsi upo\u0161tevajo tablo o prepovedi. V vodi je osamljeni delfin na vsake toliko pogledal iznad valov. Skoraj <\/span>bolj zanimivo je bilo gledati vrsto opazovalcev s fotoaparati priznanih svetovnih znamk, ki so izjemno pomembno razpravljali o delfinih in o tem, od kod bodo pri\u0161li.<\/p>\n

\"Odskakljali<\/a>

Odskakljali so proti zalivu...<\/p><\/div>\n

Potem pa so bili ravno tako presene\u010deni kot mi, ko je po zalivu priskakalo pet delfinov. Prav u\u017eitek jih je bilo gledati, kako so igrivo odhiteli mimo svetilnika in naprej proti zalivu. Tudi mi smo od\u0161li v to smer in mimo Invernessa peljali do jezera Loch Ness in na gradu Urquhart kupili explorer kartice 7\/14.<\/p>\n

\"Loch<\/a>

Loch Ness in grad Urquhart<\/p><\/div>\n

To pomeni, da znotraj 14 dni lahko sedem dni raziskuje\u0161 tiste zgodovinske kraje, ki jih je izvr\u0161na agencija \u0161kotske vlade Historic Scotland vzela pod svoje okrilje. In teh je res veliko. Tak\u0161nih z vstopnino okoli 75. \u0160li smo skozi prodajalno spominkov in na drugi strani, na travniku pred gradom, zagledali ogromen katapult.<\/p>\n

\"Katapult<\/a>

Tele kugle bodo pa v jezero letele...<\/p><\/div>\n

Neko\u010d so jih uporabljali za obstreljevanje gradov, sedaj pa so le \u0161e zanimiv zgodovinski spomin. Ob vsej dana\u0161nji voja\u0161ki tehniki delujejo nevarno kot kak\u0161na fra\u010da. Ali pa \u0161e to ne. Pretaknili smo grad do obisti in ob tem ugotavljali, kaj se je v posameznem prostoru nahajalo pred stoletji.<\/p>\n

\"Nessi\"<\/a>

Nessi<\/p><\/div>\n

Seveda smo se vzpeli tudi na <\/span>stolp. Pa iz razgledi\u0161\u010da nismo toliko opazovali gradu in njegovih \u0161tevilnih obiskovalcev. Bolj smo \u0161pegali na jezero, vendar slovite Nessi nismo uzrli. Je pa\u010d preve\u010d plaha. \u010ce se ustra\u0161i \u017ee navadnih obiskovalcev, kaj se ne bi nekaj klenih Gorenjcev. Tudi prav.<\/p>\n

\"No<\/a>

No robotek, pomahajva!<\/p><\/div>\n

\u0160li smo \u010dez tisto, kar naj bi bila nekdaj kova\u010dija, kuhinja in drugi stolp. In se potem vrnili do avtodoma. Na panelu pred njim smo ugotovili, da smo zgre\u0161ili film. Vrnili smo se v prostore ob prodajalni spominkov, kjer na platnu predstavljajo grad in njegovo zgodovino.<\/p>\n

\"Novi<\/a>

Novi zavojevalci<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si \u0161e nekaj izkopanin, razstavljenih pred dvorano, potem pa \u017ee odpeljali nazaj proti Invernessu. Le za trenutek smo se ustavili na po\u010divali\u0161\u010du ob cesti in ob pogledu na grad \u0161e zadnji\u010d sku\u0161ali v vodi pod nami zaznati simpati\u010dno Nessi. Pa je ni bilo na spregled.<\/p>\n

\"Ro\u017eca\"<\/a>

Ro\u017eca<\/p><\/div>\n

Tako kot je ona ignorirala nas, smo tudi mi ignorirali centra, ki tr\u017eita tako redko videno po\u0161ast. V Invernessu smo parkirali pri Aldiju, kupili nekaj malenkosti, tudi malico, in se potem odpravili na sprehod po mestu. \u0160li smo \u010dez reko Ness, mimo nekaj cerkva, ki so bile, tako, od dale\u010d, zaprte in zaokro\u017eili po starem delu mesta.<\/p>\n

\"Inverness\"<\/a>

Inverness<\/p><\/div>\n

Obvezen je bil postanek v McDonaldsu, nato pa vzpon do gradu. V njem je sedaj sodi\u0161\u010de, zato smo se le sprehodili do zidov, od koder je lep pogled na mesto in reko Ness. Potem pa se mimo spomenika Flori MacDonald spustili na obalo reke in jo na prvem mostu pre\u010dkali. Pogledali smo v katedralo, potem pa mimo Kiltmakerja \u0161ibali nazaj proti avtodomu.<\/p>\n

\"V<\/a>

V centru<\/p><\/div>\n

Ker smo hoteli videti le slavno \u0160kotsko zgodovino, smo boji\u0161\u010de pri Cullodenu spustili. Tam so namre\u010d Angle\u017ei \u0160kote precej neslavno potolkli in s tem za lep \u010das pokopali njihove sanje o samostojnosti. Raje smo se odpeljali proti trdnjavi Fort George (N57.5833708 W4.0645089), ki le\u017ei nasproti Black Isla pri kraju Ardersier.<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad v Invernessu in spomenik Flori MacDonald<\/p><\/div>\n

Utrdbo si je danes mogo\u010de ogledati, \u010deprav je to v precej\u0161nji meri \u0161e vedno voja\u0161nica. Sama trdnjava in veliko sveta okoli pa last Ministrstva za obrambo. Na blagajni smo izvedeli, da smo ravno \u0161e pravo\u010dasni za zgodovino v \u017eivo. In res smo v velikem skladi\u0161\u010du \u0161e ujeli vojaka, ki je oble\u010den v nekdanjo uniformo razlagal zanimivosti iz voja\u0161kega \u017eivljenja.<\/p>\n

\"Fort<\/a>

Fort George je tudi \u0161e danes voja\u0161nica<\/p><\/div>\n

Pokazal je tipi\u010dno opremo vojaka nekdaj in ob vsakem kosu povedal kak\u0161no anekdoto. Izvedeli smo, kako so v\u010dasih nova\u010dili vojake in sli\u0161ali zgodbo o malem bobnar\u010dku. Prav zanimivo ga je bilo poslu\u0161ati. Po koncu predstavitve smo si pogledali sobice z nazorno predstavitvijo \u017eivljenja v trdnjavi v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih in se sprehodili med \u0161tevilnimi zgradbami.<\/p>\n

\"Zgodovina<\/a>

Zgodovina v \u017eivo<\/p><\/div>\n

Na obzidju smo opazovali v vodi delfine in njihovo igro, obiskali voja\u0161ko kapelo v kateri je na vitra\u017eu naslikan verjetno edini angel na svetu, ki igra na dude. Skozi muzej Kraljevih highlanderjev smo morali kar pohiteti, saj so ga po\u010dasi \u017ee zapirali. V sobicah pod obzidjem smo izvedeli nekaj zanimivosti o na\u010drtovalcu trdnjave in si pogledali film o \u017eivljenju v njej.<\/p>\n

\"Soba<\/a>

Soba za navadne vojake<\/p><\/div>\n

Videli smo tudi slovito pokopali\u0161\u010de voja\u0161kih psov, potem pa \u017ee po\u010dasi zapu\u0161\u010dali debele zidove. Pred trdnjavo smo naredili kosilo, potem pa odpeljali proti kraju Forres. Navigacija nas je vodila sprva po ozki cesti, nekje med voja\u0161kimi zgradbami. Tisti, ki smo jih sre\u010devali, so nas za\u010dudeno gledali.<\/p>\n

\"Tudi<\/a>

Tudi angeli znajo igrati na dude<\/p><\/div>\n

Da le ne zaidemo na minsko polje ali kak\u0161no voja\u0161ko vadbi\u0161\u010de, kjer nas bodo zamenjali za tank in naluknjali z granato. Pa je bilo vse v redu. V Forbessu smo iskali Sueno’s Stone, \u0161e enega izmed serije kamnov, ki so se nam postavili na pot. Nekaj kilometrov iz mesteca smo sklenili, da bo treba nazaj.<\/p>\n

\"Koga<\/a>

Koga bi danes \u0161e prestra\u0161ili?<\/p><\/div>\n

\u017de na prvem kro\u017ei\u0161\u010du smo jezno ugotovili, da je tablica za na\u0161 kamen le na tretjem izvozu, nas pa je iz mesta zapeljal \u017ee drugi. No, kon\u010dno smo parkirali poleg njega (N57.6158764 W3.5971509). Mesto je bilo sicer nad cesto, vendar toliko oddaljeno, da hrup ni motil.<\/p>\n

\"Ali<\/a>

Ali se igra ali zgolj pozira?<\/p><\/div>\n

Zato smo sklenili tu ostati in prespati. Stopili smo \u0161e do velikega stebra, sedaj varno skritega v stekleni ovoj. Na njem so davni rodovi izklesali risbe in reliefe. Res zanimivo. Pa ga nismo prav dolgo gledali, po\u010dasi je bil \u017ee \u010das za sre\u010danje s posteljo. Pono\u010di nas je uspaval de\u017e, ki je lil in na stekleni za\u0161\u010diti bli\u017enjega stebra risal nenavadne vzorce.<\/p>\n

\"Sueno<\/a>

Sueno Stone<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

GRADOVI IN WHISKY \u2013 7.7.2009 \u2013 <\/strong>Do destilarne Dallas Dhu ni bilo dale\u010d (N57.5891733 W3.6136199). Nekdanja destilarna viskija je sedaj predelana v muzej, kjer si je mo\u017eno ob avdio vodi\u010du, ogledati posamezne postopke proizvodnje viskija.<\/p>\n

\"Dallas<\/a>

Dallas Dhu <\/p><\/div>\n

Od je\u010dmena, ki so ga zagotavljali bli\u017enji kmetje in njegove obdelave, do vode, ki je drugi pomemben element za kvaliteto viskija in vseh stopenj priprave, destilacije in skladi\u0161\u010denja v sod\u010dkih. Sprehajali smo se po tovarni, poslu\u0161ali razlago, midva z Majo sva bila seveda spet uradna prevajalca. \u010ceprav tovarna ne obratuje ve\u010d, pa je \u0161e vse tako, kot je bilo pred \u010dasom, ko so po njej hodili delavci in ne radovedni obiskovalci.<\/p>\n

\"Destilarna\"<\/a>

Destilarna<\/p><\/div>\n

Za konec sva z Majo dobila na poku\u0161ino viski. Tako, za prvi okus. Punci pa sok. Pot smo nadaljevali do kraja Elgin, kjer smo odnavigirali do ostankov katedrale (N57.6510010 W3.3059022). V navigacijo sem pred odhodom nalo\u017eil POI, ki sem jih na\u0161el na internetu in \u0161ele sedaj ugotovil, da so to dejansko koordinate zanimivosti iz \u0160kotske zgodovine.<\/p>\n

\"Sod\u010dki<\/a>

Sod\u010dki s starano \u017elahtno kapljico<\/p><\/div>\n

To nam je pri\u0161lo \u0161e kako prav. Najprej smo parkirali ob cesti skoraj pred vhodom, pa je avtodom tako visel, da so mimoido\u010di sumni\u010davo gledali, misle\u010d, da se bo prekucnil. Zato sem ga raje parkiral v stransko ulico, na koncu katere je tudi veliko obra\u010dali\u0161\u010de. \u0160e prespati bi se tu verjetno dalo brez te\u017eav. Katedrala je bila, ko je \u0161e v celoti stala, res ogromna. Od nje pa ni ostalo veliko.<\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki katedrale in Elgin<\/p><\/div>\n

Predvsem vhodna stolpa, morebiti neko\u010d zvonika, na enega od njiju se da povzpeti. Zaradi pogleda na Elgin in okolico se je na visoko pre\u017eo res vredno potruditi. Katedrala pa je \u0161e posebej poznana po osemkotnem kapitlju, ki \u0161e sedaj stoji. Ali \u017ee od nekdaj, ali pa so jo vsaj delno rekonstruirali, nismo mogli ugotoviti.<\/p>\n

\"Deli<\/a>

Deli katedrale in kapitelj<\/p><\/div>\n

Med ostanki katedrale in nagrobniki, ki le\u017eijo vse naokoli, smo se vrnili do avtodoma. Ker smo bili \u017ee v Elginu, smo se zapeljali \u0161e nekaj kilometrov iz mesteca in parkirali pred Spynie palace (N57.6757805 W3.2959241). Ostanki nekdanjega gradu, ki je bil od leta 1686 rezidenca ve\u010d \u0161kofov iz Moraya ka\u017eejo, da je duhov\u0161\u010dina \u017ee od nekdaj dobro \u017eivela. Grad je bil mogo\u010den, stolp je bil eden najve\u010djih na \u0160kotskem.<\/p>\n

\"Spynie<\/a>

Spynie palace<\/p><\/div>\n

Na pojasnilnih tablah je nazorno opisana zgodovina gradu, kdo in zakaj ga je zgradil, kdaj je do\u017eivel svoj zaton, kaj se je dogajalo v posameznih dvoranah. Sprehodili smo se med ru\u0161evinami in seveda vzpeli do vrha stolpa, od koder je lep razgled na okolico. Maja in \u017diva, ki sta pri\u0161li malo kasneje, sta navdu\u0161eno pripovedovali, da sta na poti iz parkiri\u0161\u010da opazovali rado\u017eivo veverico.<\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki nekdanje \u0161kofovske pala\u010de<\/p><\/div>\n

Na\u0161 naslednji cilj je bil kraj Dufftown, kjer stoji znana destilarna Glenfiddich. Parkirali smo in od\u0161li na voden ogled. \u010ceprav smo danes \u017ee videli, kako pridelujejo viski, je bil sprehod \u010dez destilarno, kjer vsi procesi potekajo pred tvojimi o\u010dmi, nekaj posebnega. Uvodni film je viski Glenfiddich viski spreminjal v legendo.<\/p>\n

\"Destilarna<\/a>

Destilarna Glenffidich<\/p><\/div>\n

Po ogledu filma, so nam ponudili, da se pridru\u017eimo bodisi angle\u0161kemu ali pa nem\u0161kemu vodenju.\u00a0 Odlo\u010dili smo se za slednjega, pa smo \u0161kotsko nem\u0161\u010dino skoraj slab\u0161e razumeli kot \u0161kotsko angle\u0161\u010dino. Na sre\u010do nam je bil postopek poznan \u017ee iz Dallas Dhu-ja, poleg tega so bile na stenah, ob posameznih procesih, \u0161e pojasnilne table. Seveda je bilo tu vse precej ve\u010dje, vsega je bilo precej ve\u010d.<\/p>\n

\"Vodenje<\/a>

Vodenje po destilarni z razlago posameznih procesov<\/p><\/div>\n

Za konec smo \u0161li \u0161e v skladi\u0161\u010de, kjer so nam pokazali film o izdelovanju sodov. Glenfiddich ima svojo sodarno. Ob sod\u010dkih s starano \u017elahtno kapljico smo se sprehodili skozi skladi\u0161\u010de in ogled zaklju\u010dili ob poku\u0161nji njihovega najbolj znanega 12 letnega viskija ter viskijevega likerja.<\/p>\n

\"Destilacija\"<\/a>

Destilacija<\/p><\/div>\n

Dan je bil vedno bolj de\u017eeven, na sre\u010do pa se je de\u017e vsaj malo unesel med na\u0161im sprehodom do gradu Balvenie, ki stoji na hrib\u010dku, prav nad destilarno. Tudi ta je v ru\u0161evinah, samo pojasnilne tablice na stenah so nam kazale, kaj je bilo v kateri izmed soban.<\/p>\n

\"12<\/a>

12 let<\/p><\/div>\n

Pa \u0161e to se nam je zdelo, da so bolj ugibali. Grad obnavljajo, pa vseeno smo si ga ve\u010dino lahko ogledali. Za konec smo \u0161e pokukali v grajski vodnjak, potem pa \u017ee stopali nazaj do avtodoma. Maja je vztrajala, da je sedaj \u010das vsaj za juhico, potem pa smo se odpeljali v smeri Huntlya.<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Balvenie<\/p><\/div>\n

Ravno sem dobro zavil na cesto in se vzpenjal po klan\u010dku pod gradom, ko mi je nasproti skozi ovinek priletel mulo. Takoj sem videl, da mu na mokri cesti ne bo uspelo zvoziti ovinka. Ko mu je odneslo zadek, sem samo nagonsko pritisnil na gas, da bi bil \u010dimprej mimo. Na mojo sre\u010do je zadnji del avtomobila odneslo v drugo stran, \u0161e preden bi nam razbil stranico, ko ga je drugi\u010d vrglo \u010dez moj pas, pa sem bil \u017ee mimo.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost gradu <\/p><\/div>\n

Le \u0161e pesek je letel po zraku. Tik preden sem preklinjajo\u010d nad nespametnim dirka\u010dem izginil za ovinkom, sem videl, da \u0161e vedno lovi avto po cesti. Kako se je kon\u010dalo, ne vem, upam pa, da ga bo izku\u0161nja kaj izu\u010dila. Presneto, sre\u010do smo imeli. V Huntlyju tudi stoji grad, lovili smo zadnje minute, ko bi nas \u0161e spustili noter. Navigacija me je pripeljala ob neko \u0161portno igri\u0161\u010de in trdila, da je do gradu \u0161e nekaj sto metrov zaprte ceste. Pa nobene table. To \u017ee ne bo prav.<\/p>\n

\"Je<\/a>

Je bil to del grajske kuhinje?<\/p><\/div>\n

Vrnil sem se nazaj in zlezel na neke vrste makadamsko obra\u010dali\u0161\u010de, luknja pri luknji. Ko mi je nasproti pri\u0161el doma\u010din, sem ga pobaral za pot. Mi je razlagal vsaj pet minut, razumel pa sem samo njegovo mahanje z rokami. Presneto, res bo \u017ee \u010das, da se \u0160koti nau\u010dijo angle\u0161\u010dine. Saj sem vedel, da ho\u010de pomagati, pa vseeno\u2026<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Huntly<\/p><\/div>\n

Vrnil sem se na parkiri\u0161\u010de, kjer smo \u017ee bili in z Ajdo sva v smeri, v katero je po\u0161iljala navigacija, odhitela do gradu. Zaprto, zadnji vhod ob petih, \u010deprav je grad sicer odprt do pol \u0161estih. Godzile na vhodu se ni dalo prepri\u010dati, da bi samo u\u010d vrgla. Pet minut. Ni \u0161anse. So grad pa\u010d \u017ee pred nama zapustili zadnji turisti in treba je bilo zakleniti in oditi domov. Po eni strani sem penil, po drugi pa sem jo razumel.<\/p>\n

\"Torry<\/a>

Torry Battery<\/p><\/div>\n

\u0160e najbolj me je jezilo to, da se je \u0161e Maja nekaj kujala. Presneto, pa ravno ob vo\u017enji v Aberdeen bi mi njena pomo\u010d prav pri\u0161la. Ob uvozih v kri\u017ei\u0161\u010da nujno potrebuje\u0161 kopilota, saj za dober pogled pa\u010d sedi\u0161 na napa\u010dni strani. Vseeno sem ob pomo\u010di Ajde uspel navigirati skozi center mesta in najti Torry Battery, kjer je womo obetal mirno spanje.<\/p>\n

\"Aberdeen\"<\/a>

Aberdeen<\/p><\/div>\n

Na prvo parkiri\u0161\u010de si zaradi zelo ozkega vhoda nisem niti upal zapeljati, drugo se mi ni zdelo ravno posre\u010deno, tretje pod svetilnikom pa je imelo vi\u0161inske omejitve. Brez kamere sem precej s te\u017eavo obrnil in se vrnil na drugo parkiri\u0161\u010de (N57.1416865 W2.0572916). Izkazalo se je za kar spodobno. Na pravem koncu ravno prav ravno, le veter je pihal kot za stavo.<\/p>\n

\"Vetrovni<\/a>

Vetrovni sprehod<\/p><\/div>\n

Z Ajdo sva se sprehodila do ostankov nekdanje utrdbe na hrib\u010dku, opazovala igralce golfa na bli\u017enjem igri\u0161\u010du in se spustila do obale. Mimo so v in iz pristani\u0161\u010da vozile velike ladje, na mivki je bila tudi kak\u0161na \u0161koljka. Pa na skale ob vodi se je dalo splezati. Prav primerno za igro.<\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot v pristani\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Potem pa naju je veter pregnal nazaj v avtodom. Pa ni bilo hudega, smo bili ravno prav obrnjeni, da nas je gugalo ravno prav za prijetno uspavanko. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ABERDEEN, GRAD BALMORAL \u2013 8.7.2009 \u2013 <\/strong>Zjutraj je \u0161e vedno pihalo, veter pa tudi ni razgnal oblakov. Ma, ni panike, gremo pogledat, kaj se dogaja na ribji tr\u017enici. Ker je pisalo, da je ob osmih \u017ee vsega konec, sva z Majo vstala res zgodaj, na\u0161la ribjo tr\u017enico\u2026toda razo\u010daranje.<\/p>\n

\"Obala<\/a>

Obala pod Aberdeenom<\/p><\/div>\n

Kot prvo je to velika industrijska hala, namenjena nalaganju rib na tovornjake. O kak\u0161ni romantiki ob barantanju za najve\u010dji konec morskega psa in starih izsu\u0161enih ribi\u010dih, kot bi jih potegnil iz romana Starec in morje, niti duha, niti sluha. Ko sva pogledala v halo, je bila ta prakti\u010dno prazna, ob kak\u0161nih desetih gajbicah, v katerih so bile morebiti celo ribe pa je sedelo nekaj mo\u017eakov.<\/p>\n

\"Izginevanje\"<\/a>

Izginevanje<\/p><\/div>\n

Bolj \u017ealostno so bili videti. Bodisi, da so tako kot mi zamudili vse dogajanje, bodisi, da ga danes ob razburkanem morju niti ni bilo. Vsekakor ni bilo vredno buditi otrok, zato sva z Majo odpeljala naprej in parkirala ob \u010dudoviti mivkasti pla\u017ei, na katero so se lomili valovi in naredila zajtrk. Med tem se je ulilo, mi pa smo iz suhega avtodoma opazovali mam’ce, ki so se s svojimi marelami borile proti vetru in de\u017eju. \u017de vnaprej izgubljeni boj.<\/p>\n

\"Union<\/a>

Union Street<\/p><\/div>\n

Avtodom smo prestavili malo nazaj, nasproti zabavi\u0161\u010dnega parka, kjer so bila ozna\u010dena parkiri\u0161\u010da (N57.1512668 W2.0778279), pozajtrkovali do konca, vzeli skiroje iz boksa in odrinili v center Aberdeena. Kot bi mignil, smo bili na enem od glavnih trgov. Stavbe s stolpi, ki so \u0161e najbolj spominjale na kak\u0161en grad, so dajale mestu zanimiv pe\u010dat.<\/p>\n

\"Salvation<\/a>

Castlegate in Salvation Army Citadel<\/p><\/div>\n

V informacijskem centru smo dobili vse potrebne informacije, potem pa od\u0161li v pomorski muzej. Ta je brezpla\u010den, uslu\u017ebenci v njem pa zelo prijazni. Nikakr\u0161nih te\u017eav ni bilo, ko smo vpra\u0161ali, kje lahko pustimo skiroje. Punci sta dobili kviza, ki sta ju zaposlila ve\u010dino poti skozi muzej.<\/p>\n

\"Upravljati<\/a>

Upravljati mini podmornico? Mala malca...<\/p><\/div>\n

Predstavljen je pomen <\/span>Aberdeena v pomorskem prometu, ladjedelni\u0161tvu, ribolovu. Tako neko\u010d kot danes. S slikami, maketami in tudi pravimi eksponati. Na sredini muzeja pa iz tal do tretje ravni raste model naftne plo\u0161\u010dadi. Puncama je \u0161lo odli\u010dno, midva sva jima pomagala predvsem pri prevajanju vpra\u0161anj, odgovore sta na\u0161li sami.<\/p>\n

\"Obleka<\/a>

Obleka za doma\u010de prepire<\/p><\/div>\n

Na koncu sta za nagrado dobili vsaka po eno zna\u010dko. Prijazno, ni kaj. \u017diva je za\u010dela to\u017eiti, da se slabo po\u010duti, tudi vro\u010da je bila na otip. Zato je bila odlo\u010ditev toliko la\u017eja. Mimo ene najbolj markantnih stavb v mestu, kjer je Marischalov college, smo se vra\u010dali proti avtodomu. Med vo\u017enjo iz mesta je termometer pri \u017divi pokazal zavidljivo visoko temperaturo. Malo nad 39 stopinj.<\/p>\n

\"Naftna<\/a>

Naftna plo\u0161\u010dad<\/p><\/div>\n

Takoj spat, je bil jasen ukaz. Z Majo pa sva med tem izgubljala \u017eivce ob razmi\u0161ljanju, kako najla\u017eje priti iz mesta, najti bencinsko \u010drpalko, ki bi imela tudi kak\u0161no pipo z vodo in hkrati pretentati navigacijo, ki je v\u010dasih imela nekam \u010dudne prebliske. Po kak\u0161nih treh \u010dastnih krogih, ko je bila napetost \u017ee na vrhuncu, sem kon\u010dno na\u0161el re\u0161itev in peljal iz mesta.<\/p>\n

\"Marischalov<\/a>

Marischalov college<\/p><\/div>\n

S skoraj praznim tankom, a kaj, ko v avtu nafta v tistem trenutku ni bila najbolj eksplozivna zadeva. Mimo dveh \u010drpalk smo zdrveli, saj sta bili na nasprotni strani ceste, obra\u010danja pa sem imel \u017ee tako ali tako dovolj. Ko sem najmanj pri\u010dakoval, sem na poti proti Crathiju zagledal Shellovo \u010drpalko. Nafta pa komaj kaj dra\u017eja od tiste v mestu. Odli\u010dno. Le prestra\u0161ena prodajalka mi je upala nato\u010diti le en kanister vode.<\/p>\n

\"\u010cakalnica\"<\/a>

\u010cakalnica<\/p><\/div>\n

Bogsigavedi kak\u0161en grozen urok visi nad njo, \u010de bi mi je dala kaj ve\u010d. Zato nisem vztrajal. Bomo \u017ee kako. V Ballaterju je Maja sko\u010dila vpra\u0161at, kje presneto je ta Balmoral, za Crathijem pa smo ga brez te\u017eav na\u0161li (N57.0399882 W3.2162299). Pla\u010dali smo parkirnino, Maja je sklenila, da bo ravno prav \u010dasa za kuho, \u017diva je tako ali tako spala.<\/p>\n

\"Sprehod<\/a>

Sprehod do kralji\u010dinega dvorca<\/p><\/div>\n

Zato sva do gradu od\u0161la samo midva z Ajdo. Kupila sva vstopnice in se odlo\u010dila, da ne \u010dakava na traktor, ki vozi do gradu, temve\u010d se kar sprehodiva. Na pristavi pri gradu sva vzela avdio vodi\u010d, nato pa od\u0161la mimo pogreznjenega vrta do sobe za ples. To je tudi edina soba v gradu, ki se jo sploh da videti.<\/p>\n

\"Pogreznjeni<\/a>

Pogreznjeni vrt in Balmoral<\/p><\/div>\n

Znotraj vrtijo film o kraljevi dru\u017eini, razstavljenih je nekaj oblek, ki jih je kraljica nosila na plesu. Ajdi so bile nekatere zelo v\u0161e\u010d, meni malo manj, sploh ker sem si v njih predstavljal priletno kraljico. \u0160e nekaj kro\u017enikov in srebrnine, potem pa sva \u0161la naprej. Do vrtov, kjer je nekaj zelenjave, nekaj ro\u017e, ni\u010d posebnega.<\/p>\n

\"Plesna<\/a>

Plesna dvorana<\/p><\/div>\n

Pa do vrtne ko\u010de in vodnega vrta. Precej zara\u0161\u010dena zadeva, se mi je zdel. \u0160e enkrat sva \u0161la skozi plesno dvorano, nato pa si pogledala film o Balmoralu, razstavo ko\u010dij, slik doma\u010dih slikarjev. Vse skupaj torej razen dejstva, da gre za kralji\u010dino \u0161kotsko rezidenco, precej puhlo.<\/p>\n

\"Na\u0161a<\/a>

Na\u0161a kralji\u010dna<\/p><\/div>\n

\u010ce je pa\u010d ob poti, ovinka se ne bi izpla\u010dalo delati. Nazaj sva se odpeljala s traktor\u010dkom, v avtodomu pojedla kosilo, potem pa smo se odpeljali po cesti A 93 proti dolini Glen Shee. Na vrhu sedla, kjer je smu\u010di\u0161\u010de, smo se na kratko ustavili. Le toliko, da smo ugotovili, da so njihove \u017ei\u010dni\u0161ke naprave \u0161e iz \u010dasov, ko so na veliko gradili gradove.<\/p>\n

\"Tommy<\/a>

Tommy in \u017eena<\/p><\/div>\n

Nasproti parkiri\u0161\u010d smo ugledali Tommyja in njegovo \u017eeno, kipa, ki tam sedita \u017ee leta, tako poleti kot pozimi, ko ju verjetno precej zamete sneg. Potem pa po spustu preko najbolj strmega dela poti, na parkiri\u0161\u010du, ki ga priporo\u010da tudi womo, parkirali (N56.8645750 W3.4133523). Ura \u0161e ni bila pozna, komaj nekaj \u010dez \u0161est.<\/p>\n

\"Gleann<\/a>

Gleann Beag<\/p><\/div>\n

A pol poti po \u0160kotski je bilo za nami, \u010das torej, da se malo pospravi po avtodomu, zlo\u017ei stvari, pomete. Jaz sem v gorski potok od\u0161el po vodo, ki nam bo prav pri\u0161la, \u010de bo treba oprati kaj perila, potem pa sem se spravil za ra\u010dunalnik. De\u017e je prenehal, vendar so se oblaki \u0161e vedno podili \u010dez nebo in obetali, da bi se znalo nebo \u0161e kaj zjokati. Mogo\u010de pa bo jutri zjutraj kaj vremena in \u010dasa za sprehod.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de pod sedlom<\/p><\/div>\n

Ajda, ki je stala zunaj, se je kar naenkrat zdrznila. Nad nami sta priletela dva voja\u0161ka lovca in izginila za bli\u017enjo goro. Prav tja, kamor je po\u010dasi tonilo tudi sonce. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

CREAG LEACACH, STANLEY MILLS, HUNTINGTOWER CASTLE, ST.<\/strong> ANDREWS \u2013 9.7.2009<\/strong> \u2013 Zjutraj je bilo vreme malo \u010dudno. Dobesedno. Obla\u010dno nebo je vsake toliko spustilo na zemljo nekaj pr\u0161enja, potem se je pokazalo nekaj jasnine, skoznjo je pogledalo sonce. In se je spet poobla\u010dilo. <\/span><\/p>\n

\"Creag<\/a>

Creag Leacach<\/p><\/div>\n

Kaj narediti? Ajda je sama izjavila, da bi \u0161la v hribe. Zakaj torej ne? Saj se vedno lahko obrneva, \u010de se bo vreme poslab\u0161alo. \u0160kot, ki je parkiral poleg, nama je pokazal karto in povedal, kako gredo poti ter hkrati pojasnil, da je \u0161kotsko vreme pa\u010d tak\u0161no. V eni uri lahko do\u017eivi\u0161 sonce, de\u017e in sneg. Ni problema, smo navajeni, sem mu pome\u017eiknil. <\/span><\/p>\n

\"Sedlo\"<\/a>

The Cairnwell in istoimensko sedlo<\/p><\/div>\n

Z Ajdo sva glede na napotke od\u0161la ob potoku, nad nama je bila jasnina. Ko sva se usmerila desno, se je spet poobla\u010dilo, okoli najinih u\u0161es pa je pihal prav siten veter. Na sedelcu sva zavila desno, greva pa\u010d pogledat najprej vr\u0161i\u010dek, ki se ga je lepo videlo tudi iz parkiri\u0161\u010da \u2013 Meall Gorm. Nekaj nad sedemsto metrov vi\u0161ine (759 m) je premalo, da bi se lahko \u0161tel med munroje. <\/span><\/p>\n

\"Meall<\/a>

Meall Gorm<\/p><\/div>\n

Na vrhu je veter \u0161e bolj vlekel, tako da sva kaj hitro obrnila in se vrnila na sedelce. Od tam sva se vzpenjala na predvrh dana\u0161njega cilja. Med potjo sva prestra\u0161ila zaj\u010dka, ki je obsedel kot prikovan. \u010cisto blizu sva mu pri\u0161la. \u0160ele ko ga je Ajda hotela zagrabiti, je pobegnil. Ko sva pri\u0161la na vrh, je veter pokazal svoje zobe. <\/span><\/p>\n

\"Zaj\u010dek\"<\/a>

Zaj\u010dek<\/p><\/div>\n

Vlekel je kot za stavo in tudi nizek zid, ki je tekel po celem grebenu, ga ni \u010disto ni\u010d zaustavil. Malo sva se morala spustiti, potem pa sva se vzpela do vrha Creag Leacacha ali blatne skale po na\u0161e (987 m), ki je torej \u017ee \u010disto pravi munro. Ker z vrha ni peljala navzdol nobena pot, sem predlagal, da greva na nasprotno stran, kjer \u0161irok greben pripelje na \u0161e en munro \u2013 Glas Maol (1068 m). <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vrhu<\/p><\/div>\n

Tam bi zavila navzdol in se po grebenski poti vrnila na parkiri\u0161\u010de. Ajda je bila kar za. Ko pa sva se spu\u0161\u010dala proti sedlu med vrhovoma, je vi\u0161ji vrh zakrila megla, veter pa je za\u010del briti tako mo\u010dno, da naju je kar zana\u0161alo. Poleg tega je veter s seboj nosil tudi mrzlo pr\u0161enje. Ne le, da sva bila vedno bolj mokra, Ajdo je za\u010delo zebsti. Ni ga za lomit, greva takoj dol. <\/span><\/p>\n

\"Pihaaaaaa!\"<\/a>

Pihaaaaaa!<\/p><\/div>\n

Poti sicer ni bilo, toda na prvi pogled strmo travnato pobo\u010dje se je pokazalo bolj prijazno. Veter tu ni ve\u010d vlekel tako mo\u010dno, travnate grude pa so dajale dovolj opore ob sestopu. Ravno preden sva dosegla dolinico, po kateri te\u010de potok, je Ajda vpra\u0161ala, katera \u017eival se tako ogla\u0161a. Pti\u010di, kdo pa drug sem zamahnil z roko. <\/span><\/p>\n

\"\u010creda<\/a>

\u010creda jelenov<\/p><\/div>\n

Potem pa na pobo\u010dju hriba, na katerega vrhu sva le malo nazaj bila, opazil \u010dredo jelenov. Bilo jih je ve\u010d kot sto, prav nor prizor. Ustavila sva se, jih opazovala, slikala in snemala. Potem pa sem spet za\u010del priganjati. \u010ce \u010dlovek predolgo stoji, se namre\u010d preve\u010d ohladi. Nisva \u0161la ves \u010das ob potoku, dvignila sva se na greben, ujela pot in se po njej vrnila do avtodoma. <\/span><\/p>\n

\"Nad<\/a>

Prav zanimiv munro<\/p><\/div>\n

Za celo pot sva potrebovala dobri dve uri. \u010ce bi bilo le \u0161e vreme malo bolj\u0161e\u2026 Hitro sva se prepravila, potem pa smo po dolini \u017ee peljali proti jugu. Zavili smo proti Stanleyu in pri tovarni bomba\u017enih izdelkov parkirali (N56.4795306 W3.4390062). \u017diva se vro\u010dine \u0161e ni \u010disto znebila, zato je bila danes obsojena na po\u010divanje. <\/span><\/p>\n

\"Stanley<\/a>

Stanley Mills<\/p><\/div>\n

Z Majo in Ajdo pa smo si ogledali renovirane dele nekdanje tovarne in odli\u010dne interaktivne predstavitve. Na za\u010detku je mo\u017eno izvedeti veliko o sami tovarni in njenem razvoju. Tako rasti, kot padcih. Mo\u017eno se je preizkusiti v igrici, kjer z izbiro delavcev in bomba\u017ea sku\u0161a\u0161 dose\u010di \u010dim ve\u010dji dobi\u010dek. In se seveda re\u0161iti bankrota. Nekaj <\/span>originalnih strojev in predstavitev dela v tovarni, obujajo preteklost. <\/span><\/p>\n

\"Razli\u010dni<\/a>

Razli\u010dni prenosi<\/p><\/div>\n

Poseben poudarek je dan nevarnostim, ki so pre\u017eale na delavce. Za tovarno je bila izjemno pomembna vodna sila. Voda, ki te\u010de na modelu, poganja razli\u010dna vodna kolesa, prenose pa poka\u017eejo domiselno postavljeni modeli. Prav zabavali smo se, malo bolj \u017ealostni pa smo postali ob misli, kako privla\u010dne muzejske predstavitve bi lahko naredili <\/span>iz nekaterih propadlih slovenskih velikanov. <\/span><\/p>\n

\"Tekstilni<\/a>

Tekstilni stroji<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se \u0161e po dvori\u0161\u010du tovarne, potem pa \u0161li pogledat, \u010de je \u017diva vmes \u017ee kaj zaspala. Pa je povedala, da sem jo vedno, ko jo je spanec ravno za\u010del premagovati, poklical po <\/span>radijski postaji in s spancem tako ni bilo ni\u010d. Iz Stanleya smo se odpeljali proti jugu in v bli\u017eini Pertha zavili proti gradu Huntingtower. Za parkirati ni bilo veliko prostora, pa smo se \u017ee zna\u0161li. <\/span><\/p>\n

\"Huntingtower<\/a>

Huntingtower Castle<\/p><\/div>\n

Maja je sklenila, da bo naredila juho, \u017diva je \u010disto u\u017eivala v postelji, torej greva samo midva z Ajdo. Na blagajni je Ajda dobila srednjeve\u0161ka obla\u010dila in se tako spremenila v pravo dvorno damo. Pretaknila sva ves grad, si pogledala srednjeve\u0161ke slikarije na stropu in stenah, po katerih je grad znan. <\/span><\/p>\n

\"Poslikave<\/a>

Poslikave iz zgodnjega 16. stoletja<\/p><\/div>\n

Na vrhu stolpov sva obujala zgodbo o grajski gospodi\u010dni, ki si je s skokom iz enega na drugega re\u0161evala svojo dekli\u0161ko \u010dast, ko je pred mamo be\u017eala od ljubimca, ugotavljala, kaj je bilo v kletnih prostorih. Ajda je \u0161e stekla do avtodoma, da sta grajsko gospodi\u010dno videli \u0161e Maja in \u017diva. Potem pa se je prepravila v \u010disto sodobno dekle. <\/span><\/p>\n

\"Grajska<\/a>

Grajska gospodi\u010dna<\/p><\/div>\n

Pojedli smo juho in nato sledili navigaciji proti St. Andrewsu. Zapeljali smo skozi mesto in iskali parkiri\u0161\u010de. Tisto sredi mesta je bilo kratko in mi je zadnji del preve\u010d \u0161trlel na cesto, potem pa nam je gospa, ki je ravno odhajala, spraznila mesto v bli\u017eini slovite katedrale. Super. <\/span><\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala st. Andrews<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se med ostanki nekdaj najve\u010dje \u0161kotske cerkve in se \u010dudili, kako so uspeli zgraditi kaj tako velikega. <\/span>V muzeju smo na\u0161li ostanke nagrobnikov posameznikov, tako ali druga\u010de povezanih s katedralo in tudi dele sarkofaga sv. Andreja. Na drugi strani so bili ostanki katedrale, raznih stebrov, obokov in nagrobnikov, ki so jih zgodovinarji na\u0161li. <\/span><\/p>\n

\"Mogo\u010dna<\/a>

Mogo\u010dna katedrala ka\u017ee na bogatijo cerkve<\/p><\/div>\n

Vzpeli smo se na stolp z lepim pogledom na mesto. Katedrala pa se ne vidi v celoti, saj prav na rob ne sme\u0161. Se je pa toliko lep\u0161e videl grad, do katerega smo se napotili iz katedrale. <\/span>Le nekaj minut hoje in \u017ee smo iz cerkvenega okolja pri\u0161li \u2013 v cerkvenega. Grad je bil namre\u010d utrdba \u0161kofov in nad\u0161kofov, dokler jih ni povozila reformacija. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na grad iz zvonika katedrale<\/p><\/div>\n

Zgrajen je na pe\u010dini nad morjem in tudi ta pripoveduje zgodbe. V uvodnem delu na nazornih panelih, predvsem pa, ko zleze\u0161 v rov, ki so ga reformatorji kopali, da bi grad vrgli v zrak. Pa so bili prehrupni in so jih v gradu zasli\u0161ali, skopali manj\u0161i rov iz druge strani in malo vi\u0161je. Tako so na reformatorje zlivali vrelo vodo in metali kak\u0161ne bolj \u0161pi\u010daste zadeve. Bole\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Od<\/a>

Od gradu ni ostalo veliko<\/p><\/div>\n

Ko sem prilezel iz rova, je uslu\u017ebenka pri\u0161la ravno zaklepat vrata. Ura je bila \u017ee blizu pol \u0161este, zapirajo. Ko sem jo vpra\u0161al, kje je old course, najstarej\u0161e golf igri\u0161\u010de na svetu, se je za\u010dela re\u017eati. Vi ste prvi, ki me spra\u0161uje o golfu. Vsi tu ho\u010dejo vedeti, kam je vodil rov, vi pa o golfu. No, pa sem izvedel tako kam je peljal rov, kot tudi, kje je golf igri\u0161\u010de. Deset minut hoje stran. Smo \u017ee na poti tja. <\/span><\/p>\n

\"Rov\"<\/a>

Rov<\/p><\/div>\n

Pa smo kmalu razo\u010darani obrnili. Sploh, ko so se po sveti travi pred nami \u0161etali Japon\u010dki, sme\u0161no opletali s palicami, za njimi pa so njihove \u017eene v \u0161e bolj sme\u0161nih trenerkah vlekle vozi\u010dke. Kje so sedaj kleni \u0160koti v kiltih, ki vihtijo lesene palice? Mah, gremo nazaj.
\n<\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Old Course<\/p><\/div>\n

Po glavni ulici mimo univerze smo se vrnili do avtodoma in se odpeljali proti Elie. Valovali smo in na eni strani opazovali polja p\u0161enice, na drugi pa morje. <\/span>Navigacija nas je sicer hotela zapeljati na bli\u017enjico, pa se ji nismo pustili, dr\u017eali smo se obalne ceste. Womo je v Elie obetal spanje na parkiri\u0161\u010du ob morju, pa nas je \u017ee na uvozu presenetila no overnight tabla. <\/span><\/p>\n

\"Tudi<\/a>

Tudi \u0160koti niso ve\u010d to, kar so bili...<\/p><\/div>\n

Dva avtodoma sta kar vztrajala, tretji je ravno peljal noter, ko smo mi \u017ee obrnili. Gremo naprej, tako ali tako. V Glenrothes smo zapeljali na parkiri\u0161\u010de ob mestnem parku (N56.2024348 W3.1849552). Nobenih tabel, nekaj sprehajalcev in zve\u010der mladine, ki pa ni bila ne preglasna, ne nasilna. Torej ni panike. <\/span><\/p>\n

\"Park<\/a>

Park v Glenrothes<\/p><\/div>\n

Z Ajdo sva pred spanjem \u0161e ugotovila, da so v parku skulpture in v ribniku laboda z mladi\u010dema. Potem pa smo \u017ee vlekli dreto\u2026<\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

LOCH LEVEN, STIRLING \u2013<\/strong> 10.7.2009<\/strong> \u2013 Iz mestnega parka smo se odpeljali do Lidla, obnovili zaloge, potem pa sklenili, da obrata do \u010drpalke ne bomo delali, \u010deprav je bila nafta tu na dosedanji poti \u0161e najcenej\u0161a. Odpeljali smo se do Kinrossa, tam zavili do Loch Levena. <\/span><\/p>\n

\"Loch<\/a>

Loch Leven<\/p><\/div>\n

Vendar se je navigaciji tik pred zdajci malo sfuzlalo, zato smo trikrat obra\u010dali in se na koncu napotili v prvotno smer. In pri\u0161li prav (N56.2000045 W3.4174410). \u0160e sre\u010da, da nismo poslu\u0161ali punce, ki smo jo sto metrov pred ciljem vpra\u0161ali za pot. Nas je po\u0161iljala nekam presneto dale\u010d. Kar sem razumel njeno \u0161kot\u0161\u010dino. Je bilo, kot, \u010de bi Primorec poslu\u0161al Prekmurca. \u010cisto drugi svet. <\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad na oto\u010dku<\/p><\/div>\n

Tudi tu se je Womo malo zmotil. Za rampo je bil namre\u010d koli\u010dek z na roke napisanim listkom \u2013 No overnight parking. Je bil pa uslu\u017ebenec na blagajni toliko bolj prijazen. Ko sem ga vpra\u0161al za vodo, saj sem zunaj opazil pipo, mi je zagotovil, da je to sve\u017ea voda, pitna, da jo tudi on pije. In da ni treba nikogar \u0161e dodatno vpra\u0161ati, \u010de jo \u017eelim nato\u010diti. \u017diva je imela \u0161e vro\u010dino, pa tudi nobene volje, da bi \u0161la z ladjico na otok. <\/span><\/p>\n

\"Prostori<\/a>

Prostori Marije Stuart<\/p><\/div>\n

Je dobila za tola\u017ebo en jaj\u010dek presene\u010denja, mi z Majo in Ajdo pa smo sedli na ladjico, bolje re\u010deno malo ve\u010dji \u010dolni\u010d, in odrinili proti otoku. Po desetih minutah smo pristali in s puncama sem se odpravil do gradu. Najbolj je znan po tem, da je bila Marija Stuart tu eno leto zaprta. Sprehodili smo se po gradu, zlezli v stolp, vsaj do koder se je dalo. \u0160e en grad, ki je le sled preteklosti. <\/span><\/p>\n

\"Grajska<\/a>

Grajska gospoda<\/p><\/div>\n

Ko smo preplezali vse zidove, do koder se je dalo, smo \u0161li na klopco \u010dakat, da pride \u010doln ponovno po nas. Opazovali smo fazana, ki se je v\u010dasih \u0161opiril \u010disto blizu nas, kot kak\u0161en grajski gospod, potem pa hitro pobegnil v koprive. Kon\u010dno smo na jezeru zagledali ladjico, ki nam je prihajala nasproti. Vkrcali smo se in se vrnili v izhodi\u0161\u010dno pristani\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"\u010cakajo\u010d\"<\/a>

\u010cakajo\u010d<\/p><\/div>\n

Z Majo sva takoj napolnila tank z vodo, potem pa smo se vsi po vrsti stu\u0161irali in \u0161e enkrat napolnili tank do vrha. Okoli \u0161tedilnika sem se danes vrtel jaz, zato so bili za kosilo seveda makaroni. Punci sta malo vihali nos, a se nisem pretirano sekiral, saj sta \u017ee po naravi precej izbir\u010dni. Ko smo pojedli, smo se odpeljali proti Stirlingu. <\/span><\/p>\n

\"Ladjica<\/a>

Ladjica prihaja po nas<\/p><\/div>\n

Pri Wallace Monumentu smo ugotovili, da bi se dalo tu prespati, \u010deprav je teren kar nagnjen. Potem pa pri mostu \u010dez reko Forth sledili smerokazom za obvoz. Cesta je bila zaradi del namre\u010d zaprta v na\u0161o smer. V mesto smo kon\u010dno pri\u0161li in sledili tablam za grad. Mimo spomenika Rob Royu smo se po ozkih ulicah prebijali vedno vi\u0161je. <\/span><\/p>\n

\n

\"Argyll's<\/a>

Argyll's Lodging<\/p><\/div>\n

Ko smo se \u017ee vzpenjali nekaj zadnjih deset metrov proti gradu, nam je par, ki je prihajal naproti, pri\u010del mahati. Presneto, hvala dobri ljudje, zagotovo je zgoraj vse zabasano in ni\u010d za obrnit. Pa sta se nam nasmejala. Slovenca. Ustavila sta nas le zato, da nas pozdravita, tako dale\u010d od doma. Res prijazno. Na vrhu pa rop! \u0160tiri funte za \u0161tiri ure. Hvala lepa, bomo samo obrnili. <\/span><\/p>\n

\"Hladilnik\"<\/a>

Hladilnik<\/p><\/div>\n

Ni\u017eje doli je bilo \u0161e dovolj prosto. Na prvem prostem mestu mi ni bilo v\u0161e\u010d, smo preve\u010d viseli. Zato smo \u0161li pa\u010d \u0161e malo ni\u017eje, pla\u010dali slaba dva funta za dve uri, naprej je bilo itak brezpla\u010dno. Z nami se je tokrat odpravila tudi \u017diva, temperatura ji je padla, dva dni v avtodomu je pa tudi ve\u010d kot preve\u010d.
\n<\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Drawing Room<\/p><\/div>\n

Med vzponom po hribu sem opazil vhod v Argyll’s Lodge. <\/span>Mo\u017eu na vhodu sem pojasnil, da imamo explorer kartice, preveril je, \u010de je za vodenje, ki se za\u010dne \u010dez pet minut \u0161e kaj prosto, nato pa nam v roke stisnil karte. Odli\u010dno. Argyll’s Lodging je lepa mestna hi\u0161a iz 17. stoletja na zgornjem dostopu do gradu.
\n<\/span><\/p>\n

\"Visoka<\/a>

Visoka jedilnica<\/p><\/div>\n

Vodi\u010d je najprej pojasnil, kako je hi\u0161a prehajala od lastnika na lastnika in kako ji je vsak dal svoj pe\u010dat z raznimi \u0161iritvami. <\/span>V hi\u0161i smo \u0161li iz vhodne sobe v kuhinjo, shrambo in \u0161e ve\u010djo kuhinjo. Ob tem je na\u0161o pozornost \u0161e posebej pritegnil srednjeve\u0161ki hladilnik. V prvem nadstropju smo videli veliko jedilnico, malo sobo in \u0161e zasebno sobico s strani\u0161\u010dem, ki ga je uporabljala Anna MacKenzie, ki je neko\u010d \u017eivela tukaj.
\n<\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Stirling Castle<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li na grad, sem na parkiri\u0161\u010du opazil nekam znan avtodom. Joco in Cilka. <\/span>Poklical sem Majo, ki je kar grdo pogledala, kaj spet ho\u010dem. Potem pa seveda z veseljem pri\u0161la nazaj. Skupaj smo se sprehodili po gradu in si imeli veliko za povedati. O tem, kaj vse smo videli, kar smo se lo\u010dili, kaj do\u017eiveli, kak\u0161ne imamo izku\u0161nje. In predvsem kak\u0161ni so \u0161e na\u0161i na\u010drti za naprej.
\n<\/span><\/p>\n

\"Kralji\u010dni<\/a>

Kralji\u010dni v Veliki hali<\/p><\/div>\n

Med tem smo zavili v veliko halo, kraljevo cerkev, kuhinjo z nazorno predstavitvijo srednjeve\u0161ke kuhe. <\/span>In potem seveda zlezli \u0161e na grajsko obzidje, pokukali v smodni\u0161nico in na vrtove. Tam smo se nastavljali in postavljali s fotoaparati. Koliko je bilo smeha! Je pa res, da nas je grad glede na svojo mogo\u010dnost, kar malo razo\u010daral. Mislili smo, da bo razkril tudi kak\u0161ne skrivnosti svojih soban. Pa smo \u010dakali zaman.
\n<\/span><\/p>\n

\"Grajska<\/a>

Grajska kuhinja<\/p><\/div>\n

Na poti iz gradu, smo v avtodom oddali \u017divo. Je bilo toliko sve\u017eega zraka zanjo kar dovolj. <\/span>Drugi pa smo od\u0161li skozi stari del mesta, do spomenika Rob Royu in nato po sprehajalni poti do cerkve sv. Rude. Tam smo se z Jocom spet lo\u010dili, mi smo od\u0161li \u0161e na razgledi\u0161\u010de nad pokopali\u0161\u010dem. Zaradi lepega razgleda na grad se je nekaj truda \u017ee spla\u010dalo.
\n<\/span><\/p>\n

\"Rob<\/a>

Rob Roy v starem delu Stirlinga<\/p><\/div>\n

Ob vrnitvi do avtodoma je tam ostala \u0161e Ajda, midva z Majo pa sva \u0161la do McDonaldsa po ve\u010derjo. <\/span>Pa\u010d nekaj malega, da razveseliva punce. Iz Stirlinga smo odpeljali do Falkirka, sledili smerokazom za Falkir\u0161ko kolo (Falkirk wheel). Parkiri\u0161\u010de za avtomobile ima vi\u0161inske omejitve, tisto za avtobuse pa je ob cesti, precej na samem (N56.0023999 W3.8436899). <\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad iz razgledi\u0161\u010da pri cerkvi sv. Rude<\/p><\/div>\n

Table s prepovedmi nobene, pa parkirajmo. Z Ajdo sva \u0161la \u0161e do kolesa, ki pa ob tako pozni uri ni ve\u010d deloval. \u010cakale so nas le \u0161e ve\u010derne aktivnosti in spanje. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

FALKIRK WHEEL, THE FAMOUS ALVA GAMES \u2013<\/strong> 11.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Po zajtrku sva z Ajdo pohitela do kolesa in ravno \u0161e lahko opazovala, kako se je obrnilo. Vendar v bazenih sploh ni bilo ladij. <\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Falkirk Wheel<\/p><\/div>\n

Videti je, da so predstavo naredili le zaradi turistov. Sprehodila sva se naokoli, potem pa se nama je pridru\u017eila tudi Maja. Le \u017diva je zaradi \u0161e nekaj temperature ostala v avtodomu. Pogledali smo si vrtenje kolesa \u0161e skupaj. Vo\u017enja z ladjico je bila napovedana \u0161ele za deset \u010dez enajsto, kar pa bi bilo za nas prepozno. <\/span><\/p>\n

\"Obrat\"<\/a>

Obrat<\/p><\/div>\n

Ker pa so se nekateri \u017ee iskali sede\u017ee na ladjici, sem preveril in izvedel, da je prva vo\u017enja prestavljena na pol enajsto. To bi pa \u0161lo. Maja je izjavila, da je to ne zanima, saj vse vidi\u0161 spodaj, midva z Ajdo pa sva bila za. Da te na tak\u0161nem kolesu dvignejo in spustijo \u010dez trideset metrov, ni kar tako. Kupila sva karti in se vkrcala.<\/span><\/p>\n

\"Jo\u017ea<\/a>

Jo\u017ea mi smo prpravlen, po\u017een...<\/p><\/div>\n

Ladjica je kmalu odplula in zapeljala v bazen na kolesu. Sli\u0161ali smo nekaj varnostnih napotkov, na ekranih pred nami pa so vrteli film, ki je pojasnjeval vse posebnosti kolesa, njegove dimenzije, delovanje, pomen. Vo\u017enja je potekala povsem mirno, le pogled je bil vedno lep\u0161i. Tako na okolico kot tudi samo kolo. <\/span><\/p>\n

\"Zvezdna<\/a>

Zvezdna vrata<\/p><\/div>\n

Na vrhu smo odpluli po kanalu in skozi tunel, na drugi strani obrnili in se vrnili po isti poti. Maja naju je slikala, videl sem, da sta pri\u0161la tudi Joco in Cilka. Pred spustom smo morali malo po\u010dakati, saj so na spodnji strani v bazen tla\u010dili dve ladjici. Ko je bilo vse pripravljeno, se je operacija dviganja ponovila v obratni smeri. <\/span><\/p>\n

\"Spust\"<\/a>

Spust<\/p><\/div>\n

Med tem je stevard pripovedoval anekdote iz zgodovine kolesa, predvsem o obisku kraljice pred leti. Ko se je voda spet izena\u010dila med jezercem spodaj in bazenom v katerem je bila na\u0161a ladja, smo izpluli, obrnili in takoj pristali. Z Jocom smo izmenjali nekaj besed, potem pa je Ajda stekla na igrala. Bolj na kratko, mudilo se nam je \u017ee v Alvo, kjer so bile za danes napovedane slovite igre v Alvi, klasi\u010dne vi\u0161avske igre. <\/span><\/p>\n

\"Pipe<\/a>

Pipe banda<\/p><\/div>\n

Parkirali smo na travniku, kamor so nas po pla\u010dilu parkirnine napotili parkirni mojstri, potem pa kar hitro od\u0161li proti sredi\u0161\u010du dogajanja. Igre so bile z ringn\u0161pili in ostalo navlako, ki spada k pravemu luna parku. In seveda vrsto prodajalnic z raznimi hamburgerji, jumbo hot dogi in celo ena s fish in chipsom. <\/span><\/p>\n

\"Eminence\"<\/a>

\u010castni gostje<\/p><\/div>\n

Na\u0161e, precej mastno, kosilo. Igre pa tak\u0161ne, kot se zagre. Mi\u0161i\u010dnjaki so metali kroglo, kladivo, hlod in ute\u017e v vi\u0161ino. Seveda je v ve\u010dini, \u010de ne celo vseh disciplinah, doma\u010de highlanderje gladko posekal \u2013 Poljak. Ta je tudi edini \u00bbobrnil\u00ab hlod. Vsi v kiltih, pa nobeden spodaj brez. \u017denski del ekipe je bil precej razo\u010daran. <\/span><\/p>\n

\"Highland<\/a>

Highland dancing<\/p><\/div>\n

In pa pipe bandi, dva doma\u010da, \u0160kotska in gostujo\u010di iz Danske. Pa tradicionalni plesi, cel kup plesalk in vmes kak\u0161en, kar malo hecen, plesalec. In kup atletike, pri \u010demer so imeli nek samosvoj sistem, ki nam sprva ni bil \u010disto jasen. Mladi in stari, obeh spolov, vse <\/span>pome\u0161ano. Jasno, da eni niso imeli prav velikih mo\u017enosti. <\/span><\/p>\n

\"Ali<\/a>

Ali ima baletnik kaj pod kiklco?<\/p><\/div>\n

Potem pa smo ugotovili, da so vedno vsaj eni punci dali nekaj prednosti. Aha. Zaj\u010dica, ki naj mo\u0161ke kot koren\u010dek pred konjem potegne naprej. Zanimiv sistem. In tek v hrib, torej prava preizku\u0161nja za highlanderje, dva sta tekla celo v kikli. Ali sta bila vsaj tadva spodaj brez, nismo mogli ugotoviti. Ena od disciplin je bila tudi kolesarjenje. In sicer pribli\u017eno dva kroga po travi. Jap, kolesarjenje po travi. Sva\u0161ta. <\/span><\/p>\n

\"Kolesarjenje<\/a>

Kolesarjenje po travi<\/p><\/div>\n

\n

Med enim izmed obhodov so me pri eni od stojnic ujele gospe, vpra\u0161ale, \u010de sem \u017ee sli\u0161al za Homecoming 2009 \u2013 gre za vra\u010danje \u0160kotov, razseljenih po celem svetu, domov. In vrsto s tem povezanih dogodkov. En velik izseljeni\u0161ki hepening torej. Seveda sem \u017ee sli\u0161al, sem potrdil. In povedal od kje sem. <\/span><\/p>\n

\"No<\/a>

No dedek, pa me ujemi, \u010de me more\u0161!<\/p><\/div>\n

Da jim ne bi ranil nacionalnega ponosa, raje nisem povedal, da smo Gorenjci pa\u010d \u0160koti, ki so jih zaradi pretirane var\u010dnosti izgnali. Na svetovnem zemljevidu sem z buciko preluknjal Slovenijo. Itak, da ne smemo manjkati na nobeni pomembni zabavi. Povabile so me \u0161e, da se vpi\u0161em v knjigo gostov, kar sem seveda rade volje storil.<\/span> Joco me je kasneje pou\u010dil, da bodo iz vseh vpisov \u017erebali enega, ki bo dobil viski.<\/span><\/p>\n

\"In<\/a>

In zmagovalec je...<\/p><\/div>\n

<\/span> Ja, pa kaj \u0161e. Mu nisem verjel. Potem pa je napovedovalec, ki bi v hitrosti komentiranja \u0161portnih dogodkov gladko posekal vse na\u0161e komentatorje, kar naenkrat za\u010del pozivati Jureta Markica, Milje, Slovenija. Halo!!! <\/span>Med tem, ko sem gruntal, kak\u0161no lumparijo sem naredil in kako, da so me tako hitro odkrili, je Cilka vmes zasledila \u0161e besedo viski. Ne me basat.<\/span><\/p>\n

\"S<\/a>

S predsedujo\u010dim Provost Derekom Stewartom in fotografi<\/p><\/div>\n

S Cilko in Ajdo smo od\u0161li do napovedovalca, ga pocukali in povedali, da se pokorno javljamo, da prevzamemo nagrado. <\/span>Toda \u0160koti tega ne jemljejo tako zlahka. Takoj je zavr\u0161alo, privlekli so vodjo protokola, v \u0161kotski opravi in z zlato ketno okoli vratu.
\n<\/span><\/p>\n

\"Zmagovalni<\/a>

Zmagovalni obrat hloda<\/p><\/div>\n

Sem moral do zmagovalnega odra, potem pa rokovanje, slovesna predaja viskija, cel kup fotografov, publika pa ploskala. Sva\u0161ta. <\/span>Potem je en fotograf hotel, da kao \u00bbpijem\u00ab kar iz \u0161katle, drugi, da se z vodjo protokola \u0161e enkrat rokujeva. Na koncu pa \u0161e novinarji, ma, sem moral dati pravi intervju.
\n<\/span><\/p>\n

\"Joco<\/a>

Ma, spet sem izpadel iz rokometne lige<\/p><\/div>\n

Kar malo pijani od slave, smo se vrnili do ostalih in igre spremljali do konca. Sicer pa so bili vsi, ki so igre spremljali, precej resni. <\/span>Kot ka\u017ee, smo samo mi ta tekmovanja jemali z zdravo mero humorja. Le mi smo se namre\u010d smejali kot bi gledali prvovrstno komedijo, zabavljali \u010dez nastopajo\u010de, organizacijo in gledalce.
\n<\/span><\/p>\n

\"Joco<\/a>

Joco ob huronskem navijanju obo\u017eevalk tr\u010di po\u010dasni krug<\/p><\/div>\n

Joco pa je sploh izzival salve smeha, ko se je ob vsakem strelu startne pi\u0161tole zvrnil po tleh, kot bi ga zadela krogla. <\/span>Odtekel pa je seveda tudi svoj \u010dastni krog in ob ciljanju plo\u010devink z \u017eogicami gladko pogorel. <\/span>Tudi Maja ob pikadu ni bila dosti bolj\u0161a, tako da sta punci ostali brez novih igra\u010d. Hvala bogu.
\n<\/span><\/p>\n

\"Tale<\/a>

Tale mi bo pa na glavo padu...<\/p><\/div>\n

Ko so se igre kon\u010dale in gledalci \u017ee v glavnem raztepli, smo se vrnili do avtodoma in razmi\u0161ljali, ali bi ostali tu ali bi se prestavili bli\u017eje ciljev, ki smo jih nameravali obiskati dan kasneje. Ma, dajmo ostat tu, je travica res prav prijetna. <\/span>Pove\u010derjali smo in na pala\u010dinke povabili tudi Joca in Cilko. Le Max ni dobil ni\u010desar. <\/span><\/p>\n

\"Ihaaaa!\"<\/a>

Ihaaaa!<\/p><\/div>\n

Potem pa sta \u0161li na\u0161i punci spat, obema je pa\u010d vro\u010dina \u0161e malo skakala. Tastari pa smo od\u0161li na obhod, ugotovili, da se na prizori\u0161\u010du iger ni\u010d ne dogaja. Pa\u010d, ringn\u0161pile in ostalo kramo so \u017ee pospravljali, po tleh pa je le\u017ealo kupe smeti. <\/span>Zavili smo na igrala in si mislili, da nas bodo zagotovo zdr\u017eala, \u010de zdr\u017eijo dostikrat predebele \u0161kotske otroke. <\/span><\/p>\n

\"Mladi<\/a>

Mladi bagerist<\/p><\/div>\n

In res so vsi trampolini, bager\u010dki, gugalnice in ostale zabavne zadeve ostale cele. Le mi smo pokali. Od smeha. Smo se po\u010dutili kot otroci in tako smo se tudi obna\u0161ali. Odli\u010dno. Potem, ko smo izvedeli, da bo jutri na travniku razstava psov in smo eni od razstavljavk enega od njih \u010disto zme\u0161ali, je bil \u010das za spanje.<\/span><\/p>\n

\"Joco,<\/a>

Joco, meni se preve\u010d vrti, da bi \u0161la dol...<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

CASTLE CAMPBELL, JOUSTING IN LINLITHGOW PALACE \u2013<\/strong> 12.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Pono\u010di je lil de\u017e in zjutraj je bilo komaj kaj bolj\u0161e. Komaj smo dobro vstali, \u017ee so za\u010deli travnik pripravljati za pasje tekmovanje. Zato smo avtodom prestavili pred strani\u0161\u010de (N56.1538077 W3.8093032), spraznili kaseto in po\u010dakali na Jocota. <\/span><\/p>\n

\"Sell<\/a>

Sell my camper? I'd rather f*ck the dog!<\/p><\/div>\n

Dru\u017eno smo odpeljali do vasi Dollar, po stranskih in ozkih ulicah lezli v breg, dokler nismo pri\u0161li do parkiri\u0161\u010da. Ravno in zadosti veliko za obrniti. Vsaj to. De\u017e ni dajal ravno navdu\u0161enja za odhod na grad, ko je prenehal, pa sem se vseeno opogumil. Maja je odlo\u010dila, da Ajda ostane v avtodomu, saj je v\u010deraj imela vro\u010dino. Jaz pa sem \u017divi obljubil, da jo vsaj del poti nesem, \u010de jo grad vsaj kaj zanima. In je \u0161la. <\/span><\/p>\n

\"Castle<\/a>

Castle Campbell<\/p><\/div>\n

Obljubo sem sicer izpolnil, za nosit je bilo pa kar nekaj. Najprej petsto metrov do parkiri\u0161\u010da za avtomobile, nato pa \u0161e naprej in preko re\u010dice do gradu. V gradu smo se sprehodili po stolpu in \u017ee v prvi sobi ob maketi ugotavljali, kak\u0161no je bilo nekdaj \u017eivljenje v tem gradu. Nazorno je bilo prikazano, \u010demu je bil posamezen prostor namenjen, vse je bilo pospremljeno tudi z zvo\u010dnimi efekti. <\/span><\/p>\n

\"Dollar\"<\/a>

Dollar<\/p><\/div>\n

\u0160li smo po stolpu do razglednega mesta, od koder se je lepo videlo na dolino Dollar Glen. Pokukali smo tudi v klet in se ustavili na terasastih vrtovih oziroma bolje re\u010deno travnikih. Upravnik gradu je bil tu \u0161e posebej prijazen in dobili smo ob\u010dutek, da smo res radovideni gostje. \u017divo sem tudi navzdol nesel in si s tem pri gospodu, ki se je vzpenjal, prislu\u017eil ugotovitev, da je pa punca \u017ee malo velika, da bi se nosila. <\/span><\/p>\n

\"Vrtovi<\/a>

Vrtovi pod gradom<\/p><\/div>\n

Vraga, on se je pa lahko pripeljal z avtom skoraj do vrat. Iz Dollarja smo se odpeljali proti Linlithgow palace, v istoimenskem kraju so nas usmerili na park&ride, ki so ga za ta dogodek organizirali na parkiri\u0161\u010du bli\u017enje poslovne stavbe. Od tam so vozili brezpla\u010dni avtobusi pred pala\u010do. \u017divi je temperatura spet nekoliko posko\u010dila, zato sta z Majo ostali v avtodomu. <\/span><\/p>\n

\"Fontana\"<\/a>

Fontana v Linlithgow palace<\/p><\/div>\n

Njuni karti pa sem podaril Jocu, tako, za rojstni dan. V pala\u010di smo se najprej seveda ustavili na dvori\u0161\u010du pri fontani. Res je bila nekaj posebnega. Potem pa \u0161li po pala\u010di, raziskovali sobane in se iz razgledi\u0161\u010da \u010dudili vi\u0161ini stolpov. Posebej nas je presenetila velika dvorana z ogromnim trojnim kaminom. Se vidi, da je bil to dom ve\u010dine kraljev Stewartov. <\/span><\/p>\n

\"Dvori\u0161\u010de<\/a>

Dvori\u0161\u010de pala\u010de s fontano<\/p><\/div>\n

Ko so pod nami za\u010deli streljati z mu\u0161ketami in tekmovati v lokostrelstvu, sva \u0161la z Ajdo pogledat, kaj se dogaja. Predstave je bilo kmalu konec, takoj pa se je za\u010dela druga z vitezi kraljeve Anglije. Predstavo je za za\u010detek zabelil de\u017e, z Ajdo sva se skrila pod de\u017enik, ravno tako Joco in Cilka poleg naju. <\/span><\/p>\n

\"Velika<\/a>

Velika hala<\/p><\/div>\n

Pa je kmalu spet ponehal, se \u010dez \u010das spet ulil in spet unesel. Vitezov ni motil, malo so se spopadali, \u0161e ve\u010d uganjali nor\u010dije in tako zabavali gledalce. Predvsem, ko so se \u0161alili na ra\u010dun Angle\u017eev. Ajdo so pritegnili konji in jezdeci, ki so se spopadali v pravi srednjeve\u0161ki maniri. Ko je bilo predstave konec, sta Joco in Cilka od\u0161la, midva z Ajdo pa sva si pogledala cerkev in nato od\u0161la na predstavo s sokoli. <\/span><\/p>\n

\"Turnirsko<\/a>

Turnirsko polje pod pala\u010do<\/p><\/div>\n

Zabavalo nas je, ko je sokol pobegnil in se ni zmenil ne za posladek, ne za \u017evi\u017ege gospodarice. Raje se je podil z galebi naokoli. Kon\u010dno je priletel v bli\u017eino, zagrabil tar\u010do in se pustil ujeti. Maja in \u017diva sta bili, kot sem izvedel po postaji, \u017ee na poti, prihajali sta pogledat, kaj se dogaja. Ujeli sta ravno \u0161e razlago o me\u010dih pri fontani v pala\u010di, potem pa smo \u017ee sedli na travnik pod pala\u010do. <\/span><\/p>\n

\"Prihod<\/a>

Prihod vitezov<\/p><\/div>\n

Drugi del predstave Vitezov kraljeve Anglije je bil na vrsti. Spet smo se nasmejali hecnim nerodnostim vitezov, u\u017eivali v njihovem pogumu in spretnostih. Tokrat nas de\u017e ni obiskal. Po predstavi smo \u0161li \u0161e na spodnje prizori\u0161\u010de, kjer je potekala predstavitev treh \u0160kotskih kraljev iz trinajstega in \u0161tirinajstega stoletja. <\/span><\/p>\n

\"Pora\u017eenec<\/a>

Pora\u017eenec dobi me\u010d v...<\/p><\/div>\n

Taka, nazorna. Z voj\u0161\u010daki in nekaj me\u010devanja in pretepanja. Kar zanimivo. \u0160e posebej, ker je bilo bistvo zgodbe spopad med \u0160koti in Angle\u017ei. Se dobro ve, komu je publika ploskala in komu \u017evi\u017egala. Ko smo imeli zgodovinske lekcije, pa \u010deprav na tako zanimiv na\u010din, dovolj, smo od\u0161li na avtobus in se odpeljali do parkiri\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Spopad\"<\/a>

Spopad<\/p><\/div>\n

Tam naju je z Ajdo \u010dakalo kosilo. Ugotovili smo seveda tudi, da smo za obisk \u0161e kak\u0161nega gradu brez volje in \u010dasa. Odpeljali smo do Edinburgha in parkirali na Ocean Drive (N55.9796047 W3.1776267). Tam se je julija naselil luna park, tudi mala tablica o prepovedi celono\u010dnega parkiranja je bila nekje ob poti. <\/span><\/p>\n

\"\u0160koti<\/a>

\u0160koti proti Angle\u017eom<\/p><\/div>\n

Smo jo spregledali in kar parkirali. Menda se vsa zadeva kon\u010da okoli devetih. Ve\u010der smo sklenili pre\u017eiveti ob zdravljenju bolezni, po\u010divanju, obujanju spominov in na\u010drtovanju prihodnjih dni. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

EDINBURGH \u2013<\/strong> 13.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 No\u010d je minila mirno, zjutraj pa spet nismo bili pretirano zgodnji. \u010ceprav sem bil sprva popustljiv, sem potem le za\u010del priganjati. Presneto, druga\u010de nas bo potem spet priganjal \u010das. Kon\u010dno smo iz boksa potegnili skiroje, navigacijo nastavili na pe\u0161ca in ji sledili proti centru mesta. <\/span><\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala St. Giles<\/p><\/div>\n

Ravno smo pri\u0161li \u010dez New Town, ko je v postajici zahre\u0161\u010dalo. Joco in Cilka sta bila \u010disto blizu. \u010ce bi se dogovorili, se ne bi mogli tako to\u010dno najti. Nekaj misli smo izmenjali, potem pa sta onadva od\u0161la proti turisti\u010dnim informacijam, mi pa proti katedrali St. Giles. Tja smo pri\u0161li ravno pravi \u010das. <\/span><\/p>\n

\"Oltarni<\/a>

Oltarni del katedrale<\/p><\/div>\n

Joco je padavine obetal po eni popoldne, toda tu je za\u010delo kapljati \u017ee dopoldan. V cerkvi smo bili pod streho, sprehodili smo se po njej, pogledali v kapelo Thistle, naredili nekaj slik, potem pa \u017ee vedrili pred vhodom in \u010dakali, da de\u017e preneha. Ko se je oblak nad nami do konca o\u017eel, smo od\u0161li proti Edinbur\u0161kemu gradu. <\/span><\/p>\n

\"Edinbur\u0161ki<\/a>

Edinbur\u0161ki grad<\/p><\/div>\n

Na blagajnah za karte je bila velika gne\u010da, toda mi smo z explorer kartico lahko \u0161li gladko mimo. Le punce, ki so kontrolirale karte, so nam poskenirale kartico. Potem pa smo \u017ee ujeli prvo razlago vodenega ogleda gradu. Pa skupini nismo sledili, saj smo si zamislili svojo pot. Najprej smo zlezli na obzidje in ujeli pogled na mesto pod nami. <\/span><\/p>\n

\"New<\/a>

New Town<\/p><\/div>\n

Na drugo stran smo pogledali na obzidju pod voja\u0161kim muzejem. Potem pa \u017ee grizli v breg do vrha, kjer je tudi najstarej\u0161i del gradu. Sledili smo zgodovini kraljevih relikvij, vse od njihove izdelave, zadnje uporabe, skrivanja. Na koncu poti so nas relikvije \u010dakale v posebni sobici. <\/span><\/p>\n

\"Me\u010d,<\/a>

Me\u010d, \u017eezlo, krona, kamen usode<\/p><\/div>\n

Me\u010d, \u017eezlo, krona, kamen usode. Uporabne stvari, dokler so \u0160koti imeli svoje kralje. Sedaj jim pa kraljuje \u017eenska in kar je \u0161e huje \u2013 iz Londona. Pogledali smo si tudi kraljeve prostore, kjer je neko\u010d Marija Stuart rodila prihodnjega kralja Jakoba lV. Pokukali smo v vojni spomenik, posve\u010den padlim v prvi svetovni vojni, v veliko halo in nato \u0161e zapore. <\/span><\/p>\n

\"Velika<\/a>

Velika hala<\/p><\/div>\n

Bolj ali manj same solze in trpljenje. Nato pa \u017ee iskali svoje mesto za one o’clock shot. Vi\u0161je zgoraj je bila gne\u010da prevelika, spodaj ravno tako. S trave in skal pa so nas preganjali varnostniki. In da bi bilo \u0161e huje, se je le minuto ali dve pred strelom ulilo. Ljudje so odprli de\u017enike in tako zastrli \u0161e tisto malo pogleda, kar bi ga sicer bilo. Pa, saj itak ni kaj veliko videti. Po\u010dilo je in ura je bila eno. <\/span><\/p>\n

\"One<\/a>

One o'clock shot<\/p><\/div>\n

Ur si nismo naravnali, vsaj jaz je itak ne nosim ve\u010d. Smo pa pred de\u017ejem pobegnili v vojni muzej. Spet smo se na\u0161li z Jocom in skupaj raziskovali vojno zgodovino. Poseben del je predstavil highlanderje, na\u0161li smo maketo ladje iz \u010dlove\u0161kih kosti, zadnji del pa je bil namenjen fotografski razstavi, posve\u010deni vojakom, ki slu\u017eijo v Afganistanu. <\/span><\/p>\n

\"St.<\/a>

St. Margareth chapel<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li iz muzeja, je \u0161e rosilo, zato smo ogled gradu nadaljevali v prostorih kraljevih \u0160kotov. Spet nekaj voja\u0161ke zgodovine in nekaj sodobnosti. Z Ajdo sva od\u0161la \u0161e do kapele sv. Margarete, najstarej\u0161e zgradbe na gradu ter se postavila pred najve\u010dji top Mons Meg, ki je izstreljeval kamnite kugle. <\/span><\/p>\n

\"Mons<\/a>

Mons Meg<\/p><\/div>\n

Ker je de\u017e ponehal, smo se \u017ee gu\u017evali med \u0161tevilnimi turisti in doma\u010dini po Royal Mile in opazovali prodajalne spominkov. Ma, saj ne more\u0161 verjeti, kaj vse prodajajo. Zavili smo v muzej People’s Story, v Old Tolboothu, nekdanjem zaporu. Tu je nazorno predstavljena zgodovina mesta preko zgodb navadnih me\u0161\u010danov. Torej skozi tiste, ki dejansko sooblikujejo njegovo usodo. <\/span><\/p>\n

\"Prodajalka<\/a>

Prodajalka rib v People's Story<\/p><\/div>\n

Najbolj zanimivo je, da so dejansko \u2013 ali resni\u010dne ali izmi\u0161ljene niti ni va\u017eno \u2013 osebe predstavljene z imeni in priimki, opisane so njihove \u017eivljenjske zgodbe. Prodajalka rib, \u0161ivilja, punker, priseljenka iz Pakistana. \u010cevljarska delavnica, sodarna, kavarna. Od nekdaj do danes. Kar pretresla nas je usoda dru\u017eine, katere mo\u017e in o\u010de je umrl za kolero. Reve\u017ei so se stiskali nekje na podstre\u0161ju. Kaj pa drugega. <\/span><\/p>\n

\"Mestni<\/a>

Mestni zapor<\/p><\/div>\n

V zaporu se je skupaj z dvema mo\u0161kima zna\u0161la tudi Flora MacDonald. Tista, ki je re\u0161evala princa. Nobene delitve po spolih torej. Ko smo spet pri\u0161li na svetlo, smo se le prestavili na drugo stran ulice. Tam je v Huntly House Edinbur\u0161ki muzej. Tudi ta je bolj \u017eepne sorte. Toda vseeno dovolj velik, da predstavi zgodovino mesta. <\/span><\/p>\n

\"Nekdanja<\/a>

Nekdanja vodovodna napeljava je bila lesena<\/p><\/div>\n

Najprej preseneti velik nekdanji mehanizem ure iz katedrale St. Gilesa, poleg so tudi zvonovi. Vi\u0161je so razstavljeni \u0161tevilni predmeti iz zgodovine mesta, vse od \u010dasa neolitika, Rimljanov in naprej. Lesene vodovodne cevi, vr\u010dki za pija\u010do, srebrnina, zgodba o Greyfriars Bobbyju. Pa z muzeji \u0161e nismo povsem zaklju\u010dili. <\/span><\/p>\n

\"Raznorazni<\/a>

Raznorazni vr\u010dki<\/p><\/div>\n

Odpravili smo se malo vi\u0161je po Royal Mile, nazaj v smeri gradu in zavili v muzej otro\u0161tva. Igra\u010de so razdeljene po sklopih in to v ve\u010d ravneh. Nekatere med njimi so zgolj razstavni eksponat, druge je mo\u017eno tudi res prijeti in se z njimi poigrati. Skiroji, lokomotive, avtomobil\u010dki, telefoni, otro\u0161ki gramofoni. <\/span><\/p>\n

\"Znak<\/a>

Znak pove vse...<\/p><\/div>\n

Kot bi se zna\u0161el sredi svoje mladosti. Tudi punci sta bili navdu\u0161eni, vse kar se je dalo preizkusiti, je bilo tudi treba. <\/span>Zato ni \u010dudno, da so nas malo pred peto uro, ko se muzej zapre, za\u010deli priganjati. Z Ajdo sva stekla \u0161e v oddelek s pun\u010dkami in medvedki, potem pa je bilo res potrebno nazaj na ulico. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V muzeju otro\u0161tva<\/p><\/div>\n

Zavili smo na North Bridge Street in iskali najbli\u017ejega McDonaldsa. Na\u0161li smo ga na St. Andrews Street, obvezna sta bila seveda malica in po\u010ditek. Ravno prav, saj smo skozi \u0161ipo lahko opazovali, kako se je ulilo. Tudi, ko sem kon\u010dno odpiskal odhod, je bilo vreme le za odtenek bolj\u0161e. <\/span><\/p>\n

\"Pun\u010dke\"<\/a>

Pun\u010dke<\/p><\/div>\n

Zato smo \u017ee za vogalom zavili pod avtobusno \u010dakalnico in vedrili. Ko je de\u017e kon\u010dno ponehal, pa smo se po Leith Walku peljali nazaj proti avtodomu. Skoraj celo pot je \u0161la cesta navzdol, le previden je bilo potrebno biti, saj je na mokrem asfaltu in kamnitih plo\u0161\u010dah drselo. <\/span><\/p>\n

\"De\u017eevna<\/a>

De\u017eevna Royal Mile in hi\u0161a Johna Knoxa<\/p><\/div>\n

Avtodom nas je pri\u010dakal tak, kot smo ga zapustili. Zato smo se odlo\u010dili, da \u0161e eno no\u010d ostanemo. Ob navijanju glasbe iz bli\u017enjega luna parka smo \u0161e malo delali na\u010drte za naslednji dan, ko je ob devetih glasba utihnila, pa smo tudi mi zlezli v postelje. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

EDINBURGH, ROSSLYN CHAPEL <\/strong>\u2013 14.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Jutro se je kazalo nasmejano. Jaz sem se odlo\u010dil, da malo razgibavanja ne \u0161koduje, zato sem vzel skiro, Ajda pa se je odlo\u010dila, da se bo z mano le vra\u010dala. <\/span><\/p>\n

\"Kraljeva<\/a>

Kraljeva jahta Britannia<\/p><\/div>\n

Skupaj smo od\u0161li do razgledi\u0161\u010da, od koder je lep pogled na kraljevo jahto Britannia. Potem pa so punce sko\u010dile na avtobus \u0161t. 35, ki te pripelje ravno pred \u0160kotski muzej. Jaz pa sem po \u017ee znani poti za\u010del poganjati skiro. Sem kar malo \u010dutil noge, dan prej je bil naporen. Pa je vseeno \u0161lo. Mogo\u010de me je kdo \u010dudno pogledal, a pa\u010d \u2013 bolj star, bolj nor. <\/span><\/p>\n

\"Stari<\/a>

Stari del mesta in Edinbur\u0161ki grad<\/p><\/div>\n

Pri muzeju sem bil celo malo pred puncami. Zato sem od\u0161el do kipa Greyfriars Bobbyja, si pogledal spomenik, ki stoji pred cerkvijo Greyfriars Kirk in na\u0161el tudi grob njegovega lastnika, na katerem je Bobby \u0161tirinajst let zvesto \u010duval svojega pokojnega gospodarja in s to svojo zvestobo postal legenda. <\/span><\/p>\n

\"Greyfriars<\/a>

Greyfriars Bobbyja<\/p><\/div>\n

Ko so pri\u0161le punce, smo si v cerkvi pogledali film o njeni zgodovini in izvedeli, da je zgodba o Bobbyju resni\u010dna. Potem pa mimo kipca Bobbyju pre\u010dkali cesto in zavili v \u0160kotski muzej. Dejansko gre za dva muzeja, postavljena delno v novi in delno stari zgradbi. Museum of Scotland in Royal Museum of Scotland sta urejena po sklopih na razli\u010dnih ravneh. <\/span><\/p>\n

\"\u0160kotski<\/a>

\u0160kotski muzej<\/p><\/div>\n

Muzej je tako velik, da bi za podrobno seznanitev z ve\u010dino razstavljenih predmetov potreboval vsaj en dan. Ali \u0161e raje ve\u010d. Pa \u010dasa na teh na\u0161ih potovanjih pa\u010d vedno zmanjkuje. V kletnih prostorih je predstavljena zgodovina \u0160kotske, od njenega geolo\u0161kega nastanka, do potovanja na sever, torej do mesta, kjer je kot del Britanskega otoka \u0161e danes. <\/span><\/p>\n

\"Vikin\u0161ki<\/a>

Vikin\u0161ki kostko<\/p><\/div>\n

Predstavljeno je \u017eivalstvo in rastlinstvo v krajinah od \u010dasov dinozavrov naprej. In potem seveda prvi dokazi o obstoju \u010dloveka, \u010das Rimljanov. <\/span>Eksponati so prineseni iz najdi\u0161\u010d po celi \u0160kotski. Med \u0161tevilnimi vitrinami in izklesanimi kamni se enostavno izgubi\u0161. Ko sem \u017ee mislil, da sva z Ajdo kon\u010dno ob\u0161la vse, me je pocukala. O\u010di, \u0161e tjale morava…Uf…<\/span><\/p>\n

\"Mali<\/a>

Mali relikvarij iz Monymuska<\/p><\/div>\n

Za punci pa je bil veliko bolj zanimiv raziskovalni oddelek, kjer sta lahko oblikovali in sestavljali stvari, posku\u0161ali izgledati kot so izgledali ljudje neko\u010d in se \u0161li zanimivo igro. <\/span>Le obljuba, da je tak\u0161nih oddelkov po muzeju ve\u010d, je punci zvabila naprej. V prvem nadstropju so predmeti iz \u010dasa \u0161kotskih kraljev. <\/span>Kopija sarkofaga Marije \u0160kotske, zanimive \u0161ahovske figure, giljotina.
\n<\/span><\/p>\n

\n

\"Giljotina\"<\/a>

The Maiden (devica)<\/p><\/div>\n

Seveda se ob tem tudi ne more mimo cerkve in reformacije. Ter raziskovalnega oddelka. Uni\u010denje grajskega zidu s katapultom pa\u010d ni kar tako. <\/span>V tretjem nadstropju je predstavljena industrijska revolucija. Smo si ga pogledali tako, na hitro. Saj smo si delo v tovarnah 18. in 19. stoletja ogledali \u017ee v New Lanarku in v Stanley Mills.
\n<\/span><\/p>\n

\"Malo<\/a>

Malo bolj napni, \u0161e malo...ogenj!<\/p><\/div>\n

Ker sta dve uri minili kot trenutek in ob pol dveh smo se pridru\u017eili vodenju po najpomembnej\u0161ih eksponatih muzeja. Smo bili sami, le francoska \u0161tudentka je nekaj \u010dasa vztrajala poleg. V eni uri smo se sprehodili ponovno po kleti in skozi prvo raven. Potem pa se je vodi\u010dka \u017ee opravi\u010devala, da ima druge obveznosti. <\/span><\/p>\n

\"\u0160ahovske<\/a>

\u0160ahovske figure iz otoka Lewis<\/p><\/div>\n

Ni panike, si bomo drugo \u017ee sami pogledali. Industrija, spreminjajo\u010di se narod, komunikacije, zakladi. Ob predstavitvi \u0160kotske in znanih \u0160kotov na \u0161estem nivoju, sva z Ajdo ob pisatelju Robertu Louisu Stevansonu ostrmela. Tam je le\u017eala tudi ena njegova knjiga. Verjetno najbolj znana. Le ena. Otok zakladov. Dobesedno.<\/span><\/p>\n

\"Ha,<\/a>

Ha, kdo ima najraje R.L.Stevensona?<\/p><\/div>\n

Otok zakladov. Izdala Mladinska knjiga leta 1995. Slovenci, najve\u010dji obo\u017eevalci tega \u0161kotskega pisatelja. Itak. Tudi jaz sem jo \u0161e kot osnovno\u0161olec navdu\u0161eno prebral. Utrujeni smo \u017ee bili, presneto, koliko je tega. Na stre\u0161ni terasi se odpira pogled na mesto. \u010ce ne bi rahlo pr\u0161ilo, bi zgoraj z Ajdo verjetno ostala dlje. Tako pa naju je zazeblo in hitro sva \u0161la nazaj v notranje prostore. <\/span><\/p>\n

\"Bro\u0161ka\"<\/a>

Bro\u0161ka<\/p><\/div>\n

V pritli\u010dju sva \u0161la do oddelka Connect, kjer je razstavljena Dolly, prva klonirana ovca (zakaj so \u0160koti klonirali ravno ovco se ni za \u010duditi), rakete, formule in roboti. Ajda je sestavljala robota, na ra\u010dunalni\u0161kem zaslonu vozila formulo ter robotsko roko prepri\u010dala, da je iz kock sestavila njeno ime. Maja in \u017diva sta se na \u0161tevilnih ravneh in med toliko razstavljenimi predmeti kar malo zgubili. <\/span><\/p>\n

\"Don't<\/a>

Don't Drink And Drive<\/p><\/div>\n

\n

Ko smo se kon\u010dno spet na\u0161li, sta od\u0161li na avtobus, midva z Ajdo pa sva za\u010dela poganjati skiroje. Pot je bila \u017ee znana in po tradiciji je na vrhu Leith Walka spet za\u010delo kapljati. Ko se je \u017ee kar dobro ulilo, sem Ajdi dal svojo nepremo\u010dljivo jakno. Pa je celo pot nergala, da je videti grozno in da se ji vsi smejejo. Mah, najstnice\u2026 <\/span><\/p>\n

\"Dolly\"<\/a>

Dolly<\/p><\/div>\n

Na avtodomu nas je \u010dakalo Jocovo sporo\u010dilo. S Cilko sta izbrala podobno smer, kot smo si jo zamislili mi. Super, torej se \u0161e vidimo. \u010cez center mesta nas je peljala navigacija in nas vodila proti Roslinu. Tam so nas table nezmotljivo usmerile do Rosslyn Chapel. \u017diva je spala, Maja je sklenila, da bo kuhala, zato sva v kapelo od\u0161la le midva z Ajdo. <\/span><\/p>\n

\"Ta<\/a>

Ta robot nas pa pozna!<\/p><\/div>\n

Ravno sva \u0161e ujela del vodenja in tako izvedela nekaj o skulpturah na \u010dudovito izklesanih kamnitih prekladah in predvsem o usodi svetega grala. Menda je pred leti pri\u0161el nekdo z me\u010dem in hotel razsekati steber, v katerem naj bi bil skrit sveti gral. Na sre\u010do so mu to prepre\u010dili. Da pa bi prepre\u010dili tak\u0161ne nesmiselne izpade, so z rentgenom pregledali vse stebre v cerkvi in v njih ni ni\u010desar. <\/span><\/p>\n

\"Rosslyn<\/a>

Rosslyn Chapel<\/p><\/div>\n

\n

So bili pa presene\u010deni, da je pod cerkvijo \u0161e marsikaj zanimivega, tudi kovinski predmeti. Vodi\u010d je pokazal stebra, na vrhu katerih naj bi bilo znamenje svetega grala in pod njim bi znalo biti zakopanega kaj zanimivega. Vendar izkopavanj za enkrat ne dovolijo, saj gre za sveti kraj. <\/span><\/p>\n

\"Steber<\/a>

Vajeni\u0161ki steber, v katerem naj bi bil po legendi sveti gral<\/p><\/div>\n

\n

Kapela le\u017ei na sti\u010di\u0161\u010du mo\u010dnih energetskih to\u010dk, nad vhodom v kripte pa se \u0161e vedno pozna, kam so nalepili znamenje, ki je bil smerokaz Tomu Hanksu v filmu Da Vincijeva \u0161ifra. Filmarji pa\u010d. Ko je bilo vodenja konec, sva z Ajdo imela \u0161e ravno prav \u010dasa, da sva se sprehodila po zunanjem obodu kapele. To sedaj obnavljajo, zato se je po delu odra mo\u017eno sprehoditi. <\/span><\/p>\n

\"Preklade<\/a>

Preklade pripovedujejo zgodbe<\/p><\/div>\n

\n

Potem sva pokukala v kripto in med stebri in klesarskimi umetninami sku\u0161ala razbrati skrivnosti, ki naj bi jih kapela skrivala. Nekaj odgovorov na postavljena vpra\u0161anja nama je razkril prijazni vodnik, nekaj odgovorov pa sva na\u0161la tudi na panojih pred cerkvijo. Parkiri\u0161\u010de se zapre takoj za kapelo. Ko sva se vra\u010dala, je varnostnik Majo \u017ee opozarjal, da bo treba odpeljati. Sva\u0161ta. <\/span><\/p>\n

\"Sedem<\/a>

Na eni strani sedem slabosti na drugi kreposti<\/p><\/div>\n

\n

Navigacija naj bi nas peljala proti Melrosu. Pa je bila ena cesta zaprta, potem pa jo je zmedlo, ker je na obrobju Edinburgha vrsta novih hi\u0161ic, poti ob njih pa \u0161e nima vrisanih. No, kon\u010dno smo pristali na cesti, ki ji je bila znana. Ustavili smo se v Tescu in nato \u0161ibali naprej do Melrosa. Tam smo na parkiri\u0161\u010du ob opatiji parkirali. Do naslednjega jutra zastonj, nobenih neprijaznih tablic. <\/span><\/p>\n

\"Menda<\/a>

Menda najlep\u0161a klesarska zbirka na svetu<\/p><\/div>\n

\n

Ko pa sta se oglasila Joco in Cilka, sta nas prepri\u010dala, da smo se preselili nasproti \u0161ole, v nekak\u0161no ni\u0161o ob cesto (N55.6003743 W2.7221183). Nekaj voznikov, ki so pripeljali mimo, je zmanj\u0161alo hitrost in nas nekam sumljivo pogledovalo. Rekel pa ni nih\u010de ni\u010d. Jocotu smo \u0161e enkrat \u010destitali za prvi \u0161kotski rojstni dan, mu izro\u010dili darilo in zabavno \u010destitko. <\/span><\/p>\n

\"Kripta\"<\/a>

Kripta<\/p><\/div>\n

\n

Potem pa sta punci pristali v postelji, tastari pa smo pri Jocu nazdravljali. Itak, prvi rojstni dan je pa\u010d potrebno primerno zaliti. Pridru\u017eilo se nam je nebo, ki je na nas za\u010delo zlivati malo manj \u017elahtne kapljice. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BORDER ABBEYS <\/strong>\u2013 15.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Ker smo vedeli, da bo dan naporen, smo ga \u017eeleli za\u010deti zgodaj. Nekaj minut \u010dez pol deseto smo \u017ee poslu\u0161ali uslu\u017ebenca na vhodu v opatijo Melrose, da gre kmalu na Bled. <\/span><\/p>\n

\"Melrose<\/a>

Melrose Abbey<\/p><\/div>\n

\n

Dobrodo\u0161el. Sprehodili smo se po cerkvi in se vzpeli na stolp, od koder je bil najlep\u0161i pogled na pra\u0161i\u010dka z dudami, figuro, ki so jo veseli menihi postavili na rob strehe. Pa \u0161e nekaj drugih kamnitih kipcev ka\u017ee na njihov smisel za humor. Pes, goblin, pa ene \u017eenske, prave \u010darovnice. Zanimivo. <\/span><\/p>\n

\"\u010carovnica?\"<\/a>

\u010carovnica?<\/p><\/div>\n

\n

Punci sta re\u0161evali kviz, ki sta ga dobili na vhodu, jaz pa ugotavljal, da so povezovalni kamni na obokih nad nekdanjim oltarjem okra\u0161eni s slikami apostolov. Na mestu, kjer je pokopano domnevno srce Roberta Brucea, znamenitega \u0161kotskega kralja in menda velikega bojevnika, je sedaj novo obele\u017eje. Kovinsko kaseto s plemenitim srcem so na\u0161li pred nekaj leti ob izkopavanjih, vsebino prelo\u017eili v novo in zalili z betonom. <\/span><\/p>\n

\"Pra\u0161i\u010dek,<\/a>

Pra\u0161i\u010dek, ki igra na dude<\/p><\/div>\n

\n

Sprehodili smo se po ostankih nekdanje opatije in ugotavljali, kaj je bilo kje. Na drugi strani ceste je muzej z ostanki, najdenimi ob izkopavanjih in opis, kako so na\u0161li in na novo pokopali srce njihovega kralja. Menda naj bi ga vitezi hoteli odnesti v sveto de\u017eelo, pa so jih ve\u010dino \u017ee v \u0160paniji pobili. \u010cude\u017eno so srce uspeli re\u0161iti in vrniti na \u0160kotsko, kjer je bilo zakopano pri cistercijanih v Melrosu. <\/span><\/p>\n

\"Tu<\/a>

Tu je pokopano srce Roberta Brucea<\/p><\/div>\n

\n

Ko je za\u010delo kapljati, smo stekli do hi\u0161ice na vhodu, punci sta za re\u0161en kviz dobili nalepko in zna\u010dko. Na poti proti avtodomu smo le na hitro pokukali v Harmony Garden, potem pa \u017ee skakali med kapljami. Precej neuspe\u0161no. De\u017e se je po poti unesel in ko smo po enopasovni cesti pripeljali do opatije Dryburgh, je bilo \u017ee vse suho. Maja in \u017diva sta imeli kamenja za nekaj \u010dasa dovolj, zato sva se do opatije napotila z Ajdo. <\/span><\/p>\n

\"Drybourgh<\/a>

Dryburgh Abbey<\/p><\/div>\n

Pa nama ni bilo \u017eal. Ne le, da je opatija kar velika in zanimiva, tam le\u017ei tudi grob pisatelja Sira Walterja Scotta, blizu pa tudi Douglasa Haiga, poveljnika britanskih sil med prvo svetovno vojno. Zlezla sva na enega od stolpov in se sprehodila po velikem travniku znotraj opatije. Pogledala sva zanimive kamne, z razli\u010dnimi izklesanimi motivi \u2013 Adam in Eva, starec, ov\u010dka. <\/span><\/p>\n

\"Grob<\/a>

Grob Sir Walter Scotta<\/p><\/div>\n

\n

\n

V Chapter house (kapitlju), kjer so se menihi sre\u010devali, so vidni tudi ostanki nekdanjih slikarij po stenah. Ni ravno veliko ostalo, se pa vidi, da je morala biti soba neko\u010d pomembna. Pa \u0161e nekaj naju je presenetilo. Samostan je imel tako imenovano toplo sobo. To je bila soba s kaminom, edina, ki je bila pozimi ogrevana. Kako je menihe zeblo pri kak\u0161ni no\u010dni molitvi v ledeno mrzli cerkvi, si raje nisva predstavljala. <\/span><\/p>\n

\"Kapitelj\"<\/a>

Kapitelj<\/p><\/div>\n

Vrnila sva se do avtodoma, kjer sta Maja in \u017diva med tem pomili posodo. Vrnili smo se do razgledi\u0161\u010da, ki je bilo \u0161e posebej ljubo Sir Walter Scottu (Scott’s View). Torej spet po isti enopasovnici nazaj. Ovinek, a kdo bi prej vedel, da se tu ne bomo vra\u010dali. Razgledi\u0161\u010de le\u017ei nad dolino reke Tweed, kateri dominirajo trije vrhovi Eidon Hilla. Kratek po\u010ditek, nekaj fotk in obrat nazaj. <\/span><\/p>\n

\"Eidon<\/a>

Eidon Hill<\/p><\/div>\n

Ob isti poti smo malo ni\u017eje parkirali v gozdu, tudi spati bi se tu nedvomno dalo. So pa Jocota in Cilko dan prej od tu pregnale sitne mu\u0161ice. Uf. Parkiri\u0161\u010de je izhodi\u0161\u010de kraj\u0161e poti do spomenika Siru Williamu Wallaceu, vitezu iz 13. stoletja, ki je vodil odporni\u0161ko gibanje med vojnami za \u0160kotsko neodvisnost in ga zato danes priznavajo za patriota in heroja. <\/span><\/p>\n

\"William<\/a>

William Wallace<\/p><\/div>\n

Hoja, to pa \u017ee ne, je bil odgovor \u017dive na povabilo, da si gremo ogledat spomenik. Tudi prav. Tudi od spomenika je lep pogled na Eidon Hill in kraje v dolini. Ker je za\u010delo kapljati, smo z Majo in Ajdo pohiteli nazaj do avtodoma. \u010cakala nas je nekaj kilometrov dolga pot do stolpa <\/span>Smailholm. Zadnji del poti je bila spet enopasovnica. \u0160e dobro, da se je dale\u010d videlo. <\/span><\/p>\n

\"Smailholm<\/a>

Smailholm Tower<\/p><\/div>\n

Za razliko od enopasovnic na severu, na jugu \u0160kotske pravih izogibali\u0161\u010d skoraj ni. Ko smo pripeljali na dvori\u0161\u010de kmetije, smo se kar malo spogledali, potem pa pot nadaljevali po nekak\u0161ni me\u0161anici makadama in asfalta do parkiri\u0161\u010da pod stolpom (N55.6051940 W2.5754456). Po travniku smo se med \u0161tevilnimi ov\u010djimi dreki napotili do stolpa, ki stoji na razgledni skali na vrhu Lady Hilla. <\/span><\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de pod stolpom<\/p><\/div>\n

Ker je bila povr\u0161ina stolpa relativno majhna, sta bila na njegovem dvori\u0161\u010du zgrajena \u0161e manj\u0161a hi\u0161a in kuhinja. Namenjen je bil obrambi pred Angle\u017ei, predvsem pa je postal poznan potem, ko je Walter Scott pri svojem dedu na bli\u017enji kmetiji poslu\u0161al \u0161tevilne napete zgodbe, ki so bile tudi osnova nekaterih njegovih kasnej\u0161ih literarnih del. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V notranjosti stolpa so lutke<\/p><\/div>\n

Stolp ima \u0161tiri nadstropja, v njih so z lutkami predstavljeni sam pisatelj in liki iz nekaterih njegovih del. Na vrhu je razgledna plo\u0161\u010dad, tik ob zanimivi polkro\u017eni strehi. To sedaj ponovno zasajajo, saj naj bi zasajene rastline predstavljale najbolj\u0161o garancijo za vodoodpornost. Ponovno smo v daljavi videli Eidon Hill. <\/span><\/p>\n

\"Gospe<\/a>

Gospe iz balade Sir Patrick Spens<\/p><\/div>\n

S puncama smo na poti skozi zgodovino gradu in ob vzponu skozi nadstropja re\u0161evali kviz. Iskali smo najbolj\u0161e odgovore ter sku\u0161ali \u017ee sami, brez pomo\u010di, razkriti zgodbo, ki jo pripovedujejo posamezne lutke. Ker nas je pot peljala proti Jedburghu, smo namesto, da bi se vozili nazaj, zavili proti Kelsu. <\/span><\/p>\n

\"The<\/a>

The Ladies on the Lady Hill<\/p><\/div>\n

Tam smo parkirali na velikem brezpla\u010dnem parkiri\u0161\u010du sredi kraja, le nekaj deset metrov dale\u010d od opatije. Z Majo in Ajdo smo se sprehodili do ostankov nekdanje samostanske cerkve. Od nje je ostal samo osrednji del, vse ostalo je pohrustala najprej reformacija, kasneje pa jo je hrustal zob \u010dasa. Pogled na visoke zidove osrednjega dela je sicer \u0161e vedno impresiven, pa ni\u010d kaj ve\u010d kot to. <\/span><\/p>\n

\"Kelso<\/a>

Kelso Abbey<\/p><\/div>\n

Gremo torej dalje, do zadnje izmed \u0161tirih velikih obmejnih opatij \u2013 do Jedburgha. Tudi tam je pod opatijo brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de (N55.4754159 W2.5540971). S puncami smo od\u0161li skozi vhod, takoj za njim pa v sobo, kjer sta se mladinki transformirali v srednjeve\u0161ki dami. Tak\u0161ni, z bolj malo manirami. Vpra\u0161anje namre\u010d je, \u010de je bilo nekdaj toliko smeha, lovljenja in nagajanja. Ali pa\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Jedburgh<\/a>

Jedburgh Abbey<\/p><\/div>\n

Osrednja stavba je bila tudi tu cerkev in spet je to tudi del, ki je najbolje ohranjen. <\/span>Delno jo sicer obnavljajo, po ve\u010dini pa se je mo\u017eno sprehoditi. Vzpeli smo se na razgledi\u0161\u010de na vhodni steni in nato v sobici za cerkvijo gradili obok in preizku\u0161ali princip \u0161kripca. \u0160li smo skozi ostanke prostorov, kjer so neko\u010d \u017eiveli menihi, potem pa je \u010das \u017ee priganjal in na\u0161i dami sta se morali spet spremeniti v \u010disto navadni sodobni punci. <\/span><\/p>\n

\"Preplet\"<\/a>

Preplet<\/p><\/div>\n

\u0160e zadnji\u010d smo se ozrli na ostanke cerkve, ki s svojimi oboki \u0161e danes daje vtis mogo\u010dnosti. Verjetno od vseh danes videnih \u0161e najbolj. Ko je Maja pripravljala kosilo, je pripeljal, pa kmalu tudi odpeljal, starej\u0161i van\u010dek z radovlji\u0161ko registracijo. Ni\u010d ni pri\u0161el bli\u017eje, mi pa smo njegovo doma\u010do naravo tudi videli \u0161ele, ko se je za njim pokadilo. <\/span><\/p>\n

\"Kaj<\/a>

Kaj pa dela grajska gospodi\u010dna v opatiji?<\/p><\/div>\n

Na\u0161 ve\u010derni cilj je bil Dumfries, do tja bi pot morala biti \u010disto enostavna. Po zemljevidu. Pa pa\u010d ni bila. Takoj iz Jedburgha nas je navigacija namesto proti Hawicku hotela peljati precej naokoli. Cesta je bila sicer res lepa, ovinek pa tudi. Ko smo napako opazili, je bil potreben obrat in pre\u010dka. Nekaj kilometrov po enopasovnici, izogibali\u0161\u010d komaj kaj. Pa nismo sre\u010dali nobenega avtomobila. Huh, \u0161e sre\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost samostanske cerkve<\/p><\/div>\n

Kon\u010dno smo pristali na cesti A7 in ji sledili. Ko smo zagledali oznako za strani\u0161\u010de ob cesti, smo \u0161li pogledat, \u010de bi se dalo izprazniti kaseto (N55.3283843 W2.9429498). Pa so bila vrata ne le zaklenjena, temve\u010d za\u0161raufana. Je bila pa zato na steni pipa, voda je bila videti v redu, brez barve, vonja ali okusa. Smo jo takoj nato\u010dili. Nato pa peljali dalje. <\/span><\/p>\n

\"Obok\"<\/a>

Obok<\/p><\/div>\n

V Longholmu smo zavili proti Lockerbiju, \u0161vignili mimo\u2026potem pa se je zapletlo. V vasi nekaj kilometrov pred Dumfriesom nas je navigacija \u0161ibala naprej, \u010deprav je tablica kazala, da bi bilo treba zaviti levo. Ma ni\u010d, Micka se \u017ee ne moti. Ali pa\u010d. Kmalu nas je namre\u010d tudi ona \u0161ibala levo, toda enopasovnica mi ni ravno di\u0161ala. Tudi druga ne. Pri tretji pa se ni bilo ve\u010d za obotavljati. Gremo. <\/span><\/p>\n

\"Pejt<\/a>

Pejt pre\u010d!<\/p><\/div>\n

Cesta je bila vedno bolj \u010dudna, ko smo se za\u010deli vzpenjati, bi me moralo zaskrbeti. Na desni strani ceste je bil namre\u010d pripet list, na katerem sem ujel le SatNav in wrong. Potem pa \u017ee lezel v strmino. Grmovje ob cesti je cesto vedno bolj objemalo. Bentil sem in se razburjal, prav malo mar mi je bilo za rde\u010de veverice, na katere je opozarjala tablica ob poti. Ko je bilo vejevje \u017ee nesramno nizko, se je kon\u010dno razjasnilo. Pripeljal sem na \u010distino, le malo naprej pa na dvori\u0161\u010de kmetije. <\/span><\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko srednjeve\u0161ka dama raziskuje princip \u0161kripca<\/p><\/div>\n

Navigacija me je silila, naj peljem naprej, tudi Maja je prigovarjala, da je do Dumfriesa le \u0161e komaj omembe vredna razdalja. Toda asfalta je bilo konec, makadam je za \u017eelezno ograjo grizel nekam strmo v breg. Presneto \u017eenska, saj nisem traktor. Obrat v blatnih lu\u017eah in gremo nazaj \u010dez tisto nizko rastje. Iz hi\u0161e je pri\u0161la \u017eenska in ko smo peljali mimo nekaj mahala z roko. Bolj slabe volje je bila videti, nekako tako kot jaz. <\/span><\/p>\n

\"Pred<\/a>

Pred mavzolejem Roberta Burnsa v Dumfriesu<\/p><\/div>\n

Ma, gremo dalje, kaj bi sedaj razlagal, da smo za\u0161li. Prebili smo se mimo veveric in spet pri\u0161li na kulturno cesto. Navigacijo bi najraje vrgel skozi okno, zato sem vodenje prepustil Maji. Tudi ona me je zapeljala na enopasovnico, toda ta se je ovinkasto vsaj iztekla na glavno cesto, ki nas je kon\u010dno le pripeljala v Dumfries. Tam smo parkirali na Womotovem mestu (N55.0645159 W3.6086611), \u010disto blizu St. Michaelove cerkve. <\/span><\/p>\n

\"Mavzolej\"<\/a>

Mavzolej<\/p><\/div>\n

\u017divi se spet ni nikamor dalo, zato smo \u0161li na sprehod z Majo in Ajdo. Za cerkvijo stoji mavzolej Roberta Burnsa, po pokopali\u0161\u010du je ozna\u010deno, kje so pokopani njegovi prijatelji, viden je tudi kot, kjer je bil pokopan preden so ugotovili, da tako pomemben mo\u017e zaslu\u017ei spodoben mavzolej. Umrl je mlad, kup otrok, ve\u010dinoma nezakonskih, nerazumljen, skoraj zani\u010devan, \u0160kot. Nekam znano, kajneda… <\/span><\/p>\n

\"Robert<\/a>

Robert in njegova muza<\/p><\/div>\n

Presneto, \u0161e relief v mavzoleju je podoben Pre\u0161ernovemu spomeniku pri tromostovju. Pri mavzoleju smo se zapletli v pogovor z oskrbnikoma cerkve. Smo marsikatero rekli, tudi o Sloveniji. Na vse pretege sta hvalila cerkev in nas vabila, da jo obi\u0161\u010demo ob dnevni svetlobi, saj so okna res lepa. Bomo videli, kako bomo s \u010dasom, smo bili malo skepti\u010dni. Kar naporen urnik imamo za jutri. Vrnili smo se do avtodoma in odpeljali dalje po A75. To je bila pa \u017ee cesta, kot se zagre. <\/span><\/p>\n

\"Sprva<\/a>

Sprva je bil dober koti\u010dek v kotu<\/p><\/div>\n

Zavili smo proti Threave castle in na parkiri\u0161\u010du na izhodi\u0161\u010du poti proti gradu parkirali (N54.9337958 W3.9592901). Bil je \u010disto mir, le kak\u0161na ovca se je sem in tja premaknila na travniku za nami. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

JUG \u0160KOTSKE <\/strong>\u2013 16.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj so se razkadile meglice nad poljem in \u017ee smo bili pokonci. Dan smo hoteli za\u010deti zgodaj. Pa nas je vseeno ujel malo presene\u010dene. Do \u010dolni\u010da, ki vozi na oto\u010dek z gradom je namre\u010d tri\u010detrt milje. Prav prijeten jutranji sprehod. <\/span><\/p>\n

\"Grad\"<\/a>

Threave castle<\/p><\/div>\n

Mislili smo, da je do otoka ve\u010d vo\u017enje, pa jo je komaj kaj. Skoraj bi lahko presko\u010dil to lu\u017eo. Ob pomolu je pravi ladijski zvonec. Ko smo pozvonili, je iz druge strani pri\u0161el z motornim \u010dolnom po nas prijazen mo\u017eak. Od gradu je ostalo bolj malo. Stolp in obrambni zid, namenjen topni\u0161tvu. Tega so kot obrambo pred obleganjem zgradili zelo na hitro, take so bile pa\u010d potrebe takratnega \u010dasa. <\/span><\/p>\n

\"Frajla\"<\/a>

Frajla<\/p><\/div>\n

Mogo\u010de se je v\u010dasih uspe\u0161no upiral, obleganja s strani zoba \u010dasa pa ni ravno najbolje prestal. V kleti je bila kuhinja z zalogo vode, povsem poleg pa tudi zapor. Luknja, v kateri bi se kdo s klavstrofobijo prav slabo po\u010dutil. Vzpeli smo se do mesta, kjer so bile neko\u010d sobane in si predstavljali grajsko gospodo kako tu uprizarja srednjeve\u0161ke \u017eurke. Je moralo biti kar veselo, da so grad takole sesuli, sem se smejal. <\/span><\/p>\n

\"Uf,<\/a>

Uf, je morala biti pa \u017eurka, da so ga takole sesuli...<\/p><\/div>\n

Punce so \u0161e raziskovale, jaz pa sem na klopci pred gradom spraznil mesto na nekaj spominskih karticah. Potem pa nas je \u010doln \u017ee odpeljal nazaj na obalo. \u010colnar se je zavedal, da je vo\u017enja kar prekratka, zato je naredil pentljo po jezercu. Da smo imeli \u0161e malo bolj\u0161i razgled na grad. Pomahali smo mu in se odpravili po potki nazaj do avtodoma. <\/span><\/p>\n

\"Krokodil?\"<\/a>

Krokodil?<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo se proti Dundrennan Abbey. Spet smo bili na ozki enopasovnici, sledili smo navigaciji, Maja pa jo je malo nezaupljivo kontrolirala. Sre\u010devanje niti ni bilo te\u017eko, prometa pa je bilo kar nekaj. Nekaj sto metrov pred glavno cesto nam je nasproti pripeljal tovornjak. Zmedeno me je gledal in ni\u010d ni kazalo, da bi imel namen zapeljati malo nazaj na izrazito izogibali\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Dundrennan<\/a>

Dundrennan Abbey<\/p><\/div>\n

Ni mi preostalo drugega, kot da grem nazaj, malo v klanec, pa\u010d sam. Zavil sem na dvori\u0161\u010de hi\u0161e ob cesti, da se je tovornjakar odpeljal mimo, potem pa pohitel do glavne ceste. V Dundrennanu sva bila raziskovalna posadka le midva z Ajdo. Sprehodila sva se po ostankih opatije, kjer je menda kraljica Mary pre\u017eivela zadnjo no\u010d na \u0160kotskem, preden so jo ujeli Angle\u017ei. <\/span><\/p>\n

\"Od<\/a>

Od opatije res ni ostalo veliko...<\/p><\/div>\n

Sprehodila sva se po ostankih cerkve in prostorih menihov. Stebri, ki jih ni ve\u010d, so nakazani le s krogi v zemlji. Kaj hitro sva bila naokoli. Spet smo precej slepo zaupali navigaciji, ki nas je peljala delno po glavnih, v\u010dasih pa tudi bolj stranskih cestah proti vasici New Abbey. Parkirali smo pri opatiji Sweetheart, z Ajdo in \u017divo smo se tudi sprehodili po ostankih cerkve.<\/span><\/p>\n

\"Sweetheart<\/a>

Sweetheart Abbey<\/p><\/div>\n

In ugotavljali, da so v prostorih za menihe tudi tu imeli v celem samostanu le eno ogrevano sobo. Brrrrrr. Potem pa smo skupaj z Majo skozi prijetno vasico med nizkimi hi\u0161kami od\u0161li do mlina. Ogledali smo si film o njegovem delovanju in zgodovini, videli vodno kolo in se nato sprehodili po notranjosti mlina, ki pa danes ne melje ve\u010d.<\/span><\/p>\n

\"New<\/a>

New Abbey Corn Mill<\/p><\/div>\n

Higienski predpisi, je namignila uslu\u017ebenka v trgovinici. Je\u010dmen so najprej posu\u0161ili nad pe\u010djo, nato lo\u010dili semena in jih na koncu zmleli v moko. Nekdaj cenjen poklic. Vrnili smo se do avtodoma in se odpeljali v Dumfries. Tam smo zlahka na\u0161li parkiri\u0161\u010de, ki nam je bilo \u017ee poznano. V cerkev sv. Michaela smo si \u0161li pogledat pisana okna in ni nam bilo \u017eal. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Michaela<\/p><\/div>\n

Svetloba se je lomila skozi \u017eivopisne biblijske prizore. Ko smo pri\u0161li iz cerkve in zavili proti mavzoleju Roberta Burnsa, je cerkveni uslu\u017ebenec obiskovalcem ravno \u0161epetal \u2013 veste, ti pa prihajajo iz Slovenije. Sli\u0161ati je bilo, kot bi bila to izjemno eksoti\u010dna dr\u017eava na drugem koncu sveta. Skoraj Indija Koromandija. <\/span><\/p>\n

\"Celo<\/a>

Celo \u0160koti so Kristusova deca<\/p><\/div>\n

\u0160li smo po pokopali\u0161\u010du naokoli, potem pa mimo kipa \u017eene Roberta Burnsa – Jean Armour in enega od njegovih otrok proti hi\u0161i v kateri je \u017eivel, ko je bil v Dumfriesu. Ogledali smo si posamezne prostore, v katerih je \u0161e nekaj pesnikovih predmetov, razstavljeni so njegovi rokopisi, prve izdaje. Z avtodomom smo se odpeljali proti centru, vmes naredili kratek postanek za fotko mostu Devorgilla in nato ob cesti parkirali. <\/span><\/p>\n

\"Burns<\/a>

Burns House<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se do spomenika Robertu Burnsu na trgu pred cerkvijo Greyfriars, potem pa peljali precej okoli riti v var\u017eet do McDonaldsa. Otroci so pa\u010d spet hoteli \u00bbtipi\u010dno\u00ab \u0161kotsko hrano. Kozar\u010dkov, ki so jih dajali v Happy Meale, smo imeli \u017ee polno omaro. Iz Dumfriesa smo se peljali do gradu Caerlaverock. <\/span><\/p>\n

\"Robert<\/a>

Robert Burns<\/p><\/div>\n

\n

Sedaj smo se na vi\u0161inske oznake \u017ee spoznali toliko, da smo vedeli, da bo 10 \u010devljev prenizko. Zato smo obrnili in parkirali za cesto malo nazaj. Najprej smo si pogledali film o obleganju gradu, punci sta na\u0161li zanimive pobarvanke. Potem pa sta se spet oblekli v srednjeve\u0161ka obla\u010dila in mimo katapulta, namenjenega obleganju, smo \u010dez mosti\u010dek od\u0161li v grad. <\/span><\/p>\n

\"Calv\"<\/a>

Caerlaverock Castle<\/p><\/div>\n

Ta je znamenit zaradi vodnega jarka, ki ga obdaja ter svoje trikotne oblike. Pretaknili smo notranje prostore. Ob tem smo bili kar malo jezni, ker niso poskrbeli za ustrezno za\u0161\u010dito pred pti\u010di, tako kot drugje. Vsa tla so bila namre\u010d polna pti\u010djih iztrebkov, paziti je bilo tudi potrebno, da te kak\u0161en nizkolete\u010di pti\u010dji rde\u010di baron ni vzel na muho.<\/span><\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost gradu z grbi nad portali<\/p><\/div>\n

Posebej zanimiv se nam je zdel grb z jelenom nad vhodnimi vrati in \u0161tevilni manj\u0161i grbi na eni izmed sten. <\/span>Ko smo pretaknili \u017ee vse stolpe in obiskali grajske dvorane, sta \u0161li punci nazaj ustvarjat, midva z Majo pa na sprehod do starega gradu. Od njega so ostali le obrisi na tleh. Ker smo hoteli ujeti \u0161e trgovinico s spominki, sva pohitela nazaj.
\n<\/span><\/p>\n

\"Luknja\"<\/a>

Luknja<\/p><\/div>\n

S puncama smo se malo pogajali, koliko konj in vitezov je potrebnih za dobro igro. Onidve bi najraje celo vojsko, meni pa se je skoraj pet funtov za vsak ko\u0161\u010dek kitajske plastike itak zdelo preve\u010d. <\/span>Seveda smo na koncu k maj\u010dkama polo\u017eili \u0161e manj\u0161o vojsko in tako sta bila volka sita, kozel pa sem bil tudi \u0161e dokaj cel. <\/span><\/p>\n

\"\u0160kotsko<\/a>

\u0160kotsko srce<\/p><\/div>\n

Pa saj sta si nagrado zaslu\u017eili. Kljub prehladu ali celo nekak\u0161ni obliki gripe, ki jima je dvigala in zbijala vro\u010dino zadnje dni na\u0161ega potovanja, sta ohranili dobro voljo in zavzetost. Ajda je ponovno navdu\u0161ila s svojo \u017eeljo, da do\u017eivi nekaj novega in mi je sledila vedno, tudi takrat, ko je Maja \u017ee zavijala z o\u010dmi. <\/span><\/p>\n

\"Ajda\"<\/a>

Ajda<\/p><\/div>\n


\n<\/span><\/p>\n

Pa tudi \u017diva ni bila od muh, presenetila je takrat, ko bi najmanj pri\u010dakoval. Odpeljali smo se do Gretne Green, si od zunaj pogledali Old blacksmith’s shop, saj je bilo za ogled notranjosti \u017ee prepozno. No ja, nekaj pa mora ostati za naslednji\u010d. Ko se je zaklju\u010dila poroka, smo se \u0161e mi postavili za fotko, potem pa \u017ee ugotavljali, da se parkiri\u0161\u010de zaklene ob devetih zve\u010der. <\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad in vodni jarek<\/p><\/div>\n

\n

To nas ne bi motilo, \u010de ne bi imeli namena oditi zgodaj. Zato smo se odpeljali do bencinske \u010drpalke, po navigaciji dale\u010d naokoli edine. Seveda smo malo kasneje v Gretni na\u0161li \u0161e eno, dokaj cenej\u0161o. Smo pa\u010d nato\u010dili \u0161e kantice. Seveda je bila nafta naslednji dan tudi ob avtocesti marsikje celo cenej\u0161a. A kdo bi to vedel vnaprej. <\/span><\/p>\n

\"Ob<\/a>

Ob Old Blacksmith's shopu<\/p><\/div>\n

Pred outletom je bila velika tabla, da je no\u010dno parkiranje prepovedano. Zato smo parkirali pri \u017eelezni\u0161ki postaji (N55.0009849 W3.0655215). Mene je kmalu zmanjkalo, Maja, ki je \u0161e pripravljala stvari za naslednji dan, pa je povedala, da je na parkiri\u0161\u010du malo pro\u010d od nas lokalna mularija uprizorila \u017eurko. Kmalu so uleteli tudi neke vrste varnostniki ali vzdr\u017eevalci. <\/span><\/p>\n

\"Rde\u010dka<\/a>

Rde\u010dka in Gumpi<\/p><\/div>\n

Nekaj stvari so poslikali, po njihovem odhodu pa je tudi na parkiri\u0161\u010du zavladal pri\u010dakovani mir. <\/span><\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

POT DO DOVRA IN SPET NA CELINO <\/strong>\u2013 17.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Po oto\u0161ki uri je kazalec prilezel \u0161ele na \u010detrto uro, ko sem se zbudil. Budilko sem imel nastavljeno kar nekaj kasneje. Toda, \u010de sem \u017ee buden in ne morem zaspati, pa\u010d gremo. Le nekaj sto metrov je bilo do avtoceste, \u0161e pred njo sem pre\u010dkal \u0160kotsko mejo. <\/span><\/p>\n

\"Zgonje<\/a>

Zgodnje jutro v Gretni<\/p><\/div>\n

Nasvidenje \u0160kotska, upam, da se \u0161e kaj vidimo. \u010ce in kdaj je pa pa\u010d drugo vpra\u0161anje. Ko je toliko koncev, kjer sploh \u0161e nismo bili. Peljali smo preko Anglije, v Windsorju zavili do Legolanda, saj sta punci pred tremi tedni tam pozabili zvezek. Vse prigovarjanje, da je bil vmes de\u017e in da so ga zagotovo \u017ee vrgli v smeti ni zaleglo. Potrebno se je bilo prepri\u010dati v \u017eivo. Seveda smo tastari spet imeli prav. Pa vseeno… <\/span><\/p>\n

\"Prihod<\/a>

Prihod v Dover<\/p><\/div>\n

Na\u0161li smo pot nazaj na avtocesto in peljali do Dovra. Zastojev na cesti ni bilo, tako da smo \u017ee pribli\u017eno ob enih uspe\u0161no prestali mejno kontrolo in se premaknili do mesta za \u010dekiranje kart. Uslu\u017ebenka je pogledala karto in presene\u010deno vzkliknila, da smo zgodnji. Itak, saj imamo karto za \u0161est in petnajst – popoldan. Uf, je zastokala, imamo pa tako polne trajekte. Pa\u010d petek, visoka sezona, po\u010ditnice. <\/span><\/p>\n

\"Nad<\/a>

Nad belimi klifi<\/p><\/div>\n

Rade volje sem ji verjel, \u010dudilo pa nas je, da je bila gne\u010da le pri dru\u017ebi P&O. Dobil sem listek in od\u0161el v stavbo, kjer naj bi mi na informacijah morebiti lahko pomagali. Uslu\u017ebenka je pogledala mojo vozovnico in izustila, uf, to bo pa precej za dopla\u010dati. To pa ne, sem kot pravi Gorenjec izustil. In takoj izvedel, da moram zapustiti terminal, ob tem mi bodo pomagale tablice s sovico, ki ka\u017ee pot. <\/span><\/p>\n

\"Samphire<\/a>

Samphire Hoe<\/p><\/div>\n

In da se lahko vrnem eno uro pred vkrcanjem. Tudi prav, saj je bilo itak v planu kosilo. Sledili smo znakom sovice in morali \u0161e enkrat \u010dez mejo. Policist nas je nezaupljivo vpra\u0161al, kje bomo po\u010dakali, pa sem ga pomiril, da se bomo v Dovru \u017ee nekje sparkirali. Malo pomirjen nas je spustil naprej. Ob obali smo vedeli, da je treba \u010dez dan pla\u010dati parkirnino. <\/span><\/p>\n

\"Divje<\/a>

Divje vrtnice<\/p><\/div>\n

Zato smo se skozi tunel odpeljali do parkiri\u0161\u010da Samphire Hoe, od koder naj bi potka peljala pod klife. Pa je bila obalna pot zaradi vetra in nemirnega morja zaprta, parkiri\u0161\u010de pa pla\u010dljivo. Hm, a naj sedaj pla\u010damo, da bomo lahko skuhali, sem se jezil. Gremo nazaj v Dover. Toda po izvozu iz tunela smo lahko zavili le levo. Malo naprej pa je bilo dokaj ravno obcestno parkiri\u0161\u010de. Ravno prav. <\/span><\/p>\n

\"Kon\u010dno<\/a>

Kon\u010dno na trajektu<\/p><\/div>\n

Jaz sem od\u0161el nad klife in se mimo grmov vrtnic vrnil na kosilo. Po njem me je zmanjkalo, ko sem se zbudil, pa sem \u017ee za\u010del priganjati, da bo treba v pristani\u0161\u010de. \u010cisto ni\u010d prezgodnji nismo bili. Pri drugih prevoznikih je bilo \u0161e vedno vse prazno, pri P&O pa gu\u017eva. Komaj smo pravo\u010dasno pri\u0161li do mesta za \u010dekiranje. <\/span><\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad v Dovru<\/p><\/div>\n

Trajekt je imel nekaj zamude, kar pa ni bilo slabo, saj se je morje med tem umirilo. Na razgledni plo\u0161\u010dadi smo se \u0161e zadnji\u010d ozrli na bele klife in Doverski grad. Potem pa izginili v drobovje ladje brskat po trgovini in se dolgo\u010dasit v salon. Po pristanku v Calaisu smo peljali po \u017ee znani poti proti Lillu in naprej v Belgijo. Ko je bila ura nekaj \u010dez polno\u010d, sem zapeljal na parkiri\u0161\u010de ob avtocesti, da se malo zbrihtam. <\/span><\/p>\n

\"Otok,<\/a>

Otok, nasvidenje...<\/p><\/div>\n

Pa nama je bilo z Majo tako v\u0161e\u010d, da sva sklenila, da bomo kar tam preno\u010dili. <\/span><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

LEGOLAND <\/strong>\u2013 18.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Jutro je bilo \u0161e zgodnje, ko sem se zbudil, sedel za volan in peljal \u010dez Belgijo. V Luksemburgu smo nato\u010dili gorivo. Da je res poceni se je videlo na \u010drpalki, kjer je stala vrsta kolon, v vsaki pa kar nekaj avtomobilov. Pa je \u0161lo hitro. <\/span><\/p>\n

\"Novi<\/a>

Novi akvarij v Legolandu<\/p><\/div>\n

Ko smo zapeljali v Nem\u010dijo, sta nas pri\u010dakala obvoz in nekaj malega zastojev, ni\u010d posebnega. Ko smo bili \u017ee mimo Stuttgarta, se je promet zgostil, de\u017e je povzro\u010dil po\u010dasno kolono. No, ob dveh smo kon\u010dno zavili iz avtoceste za Legoland, parkirali in po\u010dakali, da je Maja naredila kosilo. Potem pa v park. <\/span><\/p>\n

\"Te<\/a>

Le kaj bi se zgodilo, \u010de odpremo ta ventil?<\/p><\/div>\n

Na vhodu je \u010ditalec pokazal, da so na\u0161e kartice skenslane. Uslu\u017ebenka je \u0161la preverit, kje je te\u017eava in se vrnila z novimi, Merlin karticami. V parku smo \u0161li najprej na racerje, potem pa v novi akvarij. Obvezen je bil zmaj, pa tovarna. De\u017eevalo ni ravno veliko, ko pa se je ulilo, smo gledali, da smo bili pod streho. <\/span><\/p>\n

\"Nenavadni<\/a>

Nenavadni ribi<\/p><\/div>\n

Najbolj je lilo ravno takrat, ko smo bili v areni in si ogledali novo predstavo zabavnih \u010darodejev. Kasneje sta punci sestavljali model\u010dke in dobili diplomi, ogledali smo si film o Mojstru Mihu, potem pa sta \u0161li \u0161e enkrat gledat predstavo \u010darodejev. Jaz sem med tem sko\u010dil dvakrat na Niagaro. Ko sta \u0161li Maja in \u017diva pripravit ve\u010derjo, sva se z Ajdo zapeljala na malem zmaj\u010dku, pa na velikem tudi.<\/span><\/p>\n

\"Da<\/a>

Da se je ulilo? Ja, kaj pa midva moreva?<\/p><\/div>\n

Popeljala sva se po parku z vlakcem, se v najbolj norih kombinacijah zavrtela na Bioniclih in tekmovala s \u010dolni. Potem pa mi je kapnilo, da mi telefon ni avtomatsko spremenil omre\u017eja in sem bil zato za Majo nedosegljiv. Uf, greva hitro ven. Po ve\u010derji smo se vrnili v park, midva z Ajdo sva \u0161la na racerje, Maja in \u017diva pa na Bionicle. Dobili smo se v Minilandu pri Campanilu. <\/span><\/p>\n

\"Evita\"<\/a>

Evita<\/p><\/div>\n

Ob devetih se je tu za\u010del koncert. Pevci so prepevali pesmi iz znanih musiklov. Ob desetih pa je nebo razsvetlil res lep ognjemet. Ko so zadnje ognjene ro\u017ee v zlatem de\u017eju zamrle, smo od\u0161li iz parka, hitro pripravili avtodom in hoteli sprazniti kaseto. Pa so re\u0161etke ogradili in se do njih ni ve\u010d dalo. <\/span><\/p>\n

\"Presneto,<\/a>

Presneto, razgledni stolp se je v\u017egal!<\/p><\/div>\n

Presneto, kaj jim je bilo pa tega treba. Sem \u010disto razumel Belgijca, ki je ravno takrat s kaseto pri\u0161el iz grmovja. Odpeljali smo se proti Augsburgu, tam poiskali pot proti Friedbergu in malo kro\u017eili, dokler nas niso table usmerile prav. Ob cerkvi je prostora za (vsaj) tri do \u0161tiri avtodome (N48.3577241 E10.9910719). Mir in ti\u0161ina ter predvsem pozna ura so nas kmalu zazibali v sen. <\/span><\/p>\n

\"Pisan<\/a>

Pisan zaklju\u010dek na\u0161e poti<\/p><\/div>\n

<\/strong><\/p>\n

DOMOV <\/strong>\u2013 19.7.2009<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem se spet zbudil najbolj zgodaj. No\u010d je bila mirna, da pa bodo zvonovi v bli\u017enji cerkvi naznanjali jutro, smo pa itak vedeli. Odlo\u010dil sem se, da pogledam, \u010de je mesto kaj zanimivo, da bi se pred odhodom \u0161e malo sprehodili. Pa je, komaj sem dobro stopil ven, za\u010delo rositi in nato kar konkretno de\u017eevati. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V Friedbergu pri cerkvi<\/p><\/div>\n

Ma, tak\u0161ne kislice pa \u017ee ne bom prena\u0161al, sem si rekel, zlezel v avto in odpeljal proti avtocesti. Kraj\u0161i zastoj in \u017ee so stvari stekle normalno. Ko sem bil \u017ee zdavnaj mimo M\u00fcnchna, so tudi punce po\u010dasi za\u010dele prihajati na dan. V Salzburgu smo po tradiciji na \u017ee znani \u010drpalki nato\u010dili gorivo, potem pa pot s kraj\u0161im zastojem pred Tauern tunelom nadaljevali mimo Villacha. <\/span><\/p>\n

\"Wallfahrtskirche<\/a>

Wallfahrtskirche Unseres Herrn Ruhe<\/p><\/div>\n

Ko smo \u017ee mislili, da bomo doma, kot bi mignil, so nas zaradi prometne nesre\u010de mimo Pera\u010dice usmerili po stari cesti. Nekaj \u010dez pol tretjo popoldan sem po dobrih treh tednih spet parkiral pred doma\u010do hi\u0161o in \u0161e ena pustolov\u0161\u010dina je bila tako za nami. <\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD PROTI \u0160KOTSKI \u2013 23.6.2009 \u2013 \u0160e zadnje malenkosti, slovo od babice in \u017ee smo peljali po avtocesti proti predoru Karavanke. Malo kasneje kot smo na\u010drtovali, pa vendar smo vedeli, da nas \u010das ne bo priganjal. \u010cez Avstrijo nam je bila avtocesta poznana, pokrajina tudi, po\u010dasi smo nabirali kilometre. Pri Salzburgu smo zapeljali iz avtoceste […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,44],"tags":[],"class_list":["post-2656","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-potepanja","category-velika-britanija"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2656","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2656"}],"version-history":[{"count":35,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2656\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3091,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2656\/revisions\/3091"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2656"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2656"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}