![\"Dolenjska](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/07\/img_6569.jpg\")
<\/a>Dolenjska kraljica<\/p><\/div>\n
Kar hodi\u0161 in hodi\u0161, pa komaj kam pride\u0161. Mogo\u010de zato, ker se ti v\u010dasih na pot postavijo vinogradi, teh je tam res veliko. Ali pa te samo ustavi kak\u0161en veseljak in naprej ne gre brez da bi poskusil doma\u010do kapljico. Je kar prav, da si vzame\u0161 \u010das in \u0161e kak\u0161no re\u010de\u0161 o \u010dasih in pridelku, o \u017eivljenju in \u010de pa\u010d ne gre druga\u010de \u2013 o politiki. <\/span><\/p>\n Kmetijska \u0161ola Grm pri Novem mestu<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010de naj bo Kmetijska \u0161ola Grm pri Novem mestu (N45.833892 E15.190560; 213m). Iz avtoceste zavijemo proti Metliki, pa \u017ee na prvem kro\u017ei\u0161\u010du zavijemo proti Oto\u010dcu, na naslednjem pa proti Tr\u0161ki gori. \u0160ola je le malo naprej. Parkiri\u0161\u010d je zadosti, tudi prespati se da brez te\u017eav. Od \u0161ole gremo navzgor po cesti proti Tr\u0161ki gori. Ko pridemo do ene prvih hi\u0161 na levi strani, modre, z gankom, zavijemo levo. <\/span><\/p>\n Gorjanci s Trdinovim vrhom<\/p><\/div>\n Tako naredimo bli\u017enjico in presekamo enega od ovinkov. Ko spet pridemo na cesto, ji sledimo. Ob znaku za Krkin hram, pol kilometra, zavijemo levo. Ko na levi ugledamo kapelico, precej zara\u0161\u010deno za vrtnico, zavijemo spet levo. \u0160e ena bli\u017enjica. Ko pridemo spet do ceste, se dr\u017eimo levo in poti sledimo navzgor do Marijine cerkve na Tr\u0161ki gori (428m; dvajset minut, sem bil pa\u010d sam). <\/span><\/p>\n Sv. Marija na Tr\u0161ki gori<\/p><\/div>\n Pogled nam preko vinogradov in zidanic kar odnese proti Gorjancem z izrazitim Trdinovim vrhom in pobo\u017ea ravnico med Oto\u010dcem in Novim Mestom. Lahko po\u010dijemo ali pa\u010d ne. Odlo\u010ditev je na\u0161a. Na drugi strani cerkve nadaljujemo po asfaltni cesti mimo mesta, kjer je drevo po\u017erlo ka\u017eipote. Pa naj nas ure, ki \u0161e \u0161trlijo iz lubja ne prestra\u0161ijo. Ni tako dale\u010d. <\/span><\/p>\n Drevo je po\u017erlo ka\u017eipote<\/p><\/div>\n \u010ce se \u017ee kak\u0161na pot odcepi levo ali desno proti dolini, ji ni\u010d ne verjemimo, da je prava. Na\u0161a bo tista, ki vodi po \u0161irokem slemenu proti vasi Gorenje Kamenje. Pa ne hitimo preve\u010d. V\u010dasih je pa\u010d potrebno vdihniti, pa izdihniti in tako \u0161e nekajkrat. In prijazno pozdravimo. Kogarkoli pa\u010d \u017ee. \u010ce ni drugega, pa samega sebe. <\/span><\/p>\n Potrebno si je vzeti \u010das za kak\u0161en vdih...<\/p><\/div>\n Potem pa \u017ee pomahamo z roko in gremo naprej. Pot je dolga, dan pa kratek, se izgovorimo. Ko pridemo do table, ki ob cesti urbi et orbi (uri in torbi po doma\u010de) razgla\u0161a, da je tam Gorenje Kamenje, gremo lahko po cesti okoli ali pa uberemo kratko bli\u017enjico po kolovozu skozi gozd. Obe prideta prav. \u0160e kratek spust, potem pa smo \u017ee pri odcepu poti za Hmeljnik. <\/span><\/p>\n Grad Hmeljnik<\/p><\/div>\n Da je obmo\u010dje medveda, oznanja poleg pripeta tablica. Zato kar glasno. \u010ce nismo sami, bomo pa\u010d kak\u0161no rekli. Druga\u010de pa se bomo morali zanesti na sodobno tehnologijo in si dovolj glasnega sogovornika poiskati na drugi strani mobilnega telefona. Ali pa bomo kak\u0161no zapeli. \u010ce jo znamo. Druga\u010de nam preostane samo \u0161e \u017evi\u017eganje. In pa nekaj strahu, ki je itak vedno zdrav. <\/span><\/p>\n Trnulj\u010dica \u0161e spi?<\/p><\/div>\n Ko se levo odcepi pot, ji sledimo in kot bi mignil smo v srednjem veku. Ali malo za njim, saj je Trnulj\u010dica \u017ee zaspala, grad pa je obraslo trnje (pribli\u017eno 530 m; iz izhodi\u0161\u010da ena ura). Tudi notri se ne da ve\u010d, je menda nevarno. Pa ni\u010d zato. Tudi pred njim se da posedeti in razmi\u0161ljati o dneh, ko so v gozdovih tod okoli iz strahu pred medvedi \u017evi\u017egali Hmeljni\u0161ki gospodje. In verjetno tudi kak\u0161na gospa. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>