![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/05\/img_6440.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de pred Jasno<\/p><\/div>\n
Izhodi\u0161\u010de je lahko Kranjska gora (N46.486172 E13.778274), kjer parkiramo pod smu\u010di\u0161\u010dem in jo \u010dez kraj mahnemo v smeri Vr\u0161i\u010da. Dovolj veliko parkiri\u0161\u010de pa je tudi pred jezercem Jasna, malo za mostom \u010dez Pi\u0161nico (N46.475226 E13.782323). Tudi mi smo se tokrat odlo\u010dili, da avtodom naslonimo na jumbo plakat, ki vabi v zaprto gosti\u0161\u010de ob jezeru (pribli\u017eno 840 m). <\/span><\/p>\n Razor in Prisojnik<\/p><\/div>\n Po jutranjem skoku na Vr\u0161i\u010d in nekaj zadnjih leto\u0161njih zavojih iz Velike Mojstrovke, je bil \u010das, da se malo pretegnemo tudi s puncami. Korak je potrebno zastaviti iz parkiri\u0161\u010da po nasipu med Veliko Pi\u0161nico in jezercem Jasna. Ko pridemo do ceste, ki vodi proti Vr\u0161i\u010du, ob njej previdno nadaljujemo do mostu. Pred njim zavijemo iz ceste na makadamsko pot, smerokazi ka\u017eejo v Krnico. Smrde\u010de avtomobile pustimo za seboj, okoli nas in tudi v nas, se naseli mir. <\/span><\/p>\n Ko prite\u010de mir...<\/p><\/div>\n Voda rado\u017eivo skaklja preko skal, veter njeno sve\u017eino prina\u0161a tudi do nas. Hoja po makadamski poti ni naporna, vzpon komaj \u010dutimo. \u010ceprav tako ali tako ne moremo nikamor zaiti, so ob poti markacije in ob\u010dasno oznake, da smo na sprehajalni poti \u0161t. 8. Ker ni potrebno toliko paziti, kam stopiti in kam zaviti, je ve\u010d \u010dasa za klepet ali besedno igro z otroci. Kaj je vredno ve\u010d? <\/span><\/p>\n \u010cas za besedne igre<\/p><\/div>\n \u010ce smo utrujeni, je ob\u010dasno ob poti klopca, pa tudi \u010de sedemo na gozdni mah ali prod ob vodi, ne bomo ni\u010d zgre\u0161ili. \u010ce je dan le prevro\u010d in za\u010dnemo pregorevati, pa ohladitev tudi ni dale\u010d. Hodimo mimo odcepa za \u0160pik, \u010dez Ka\u010dji graben je kar zahtevne poti 4 ure do vrha. Ko pot zavije proti Pi\u0161nici in se \u017ee spra\u0161ujemo, kje je most \u010dez vodo, ugotovimo, da te ni. Malo ni\u017eje namre\u010d prite\u010de Suha Pi\u0161nica, ki soncu po\u0161ilja zaj\u010dke vse izpod Vr\u0161i\u010da. <\/span><\/p>\n Ko voda son\u010dku po\u0161ilja zaj\u010dke<\/p><\/div>\n Mi pa dejansko pre\u010dkamo suho hudourni\u0161ko strugo Velike Suhe Pi\u0161nice. Na drugi strani sledimo poti naprej. Na kri\u017ei\u0161\u010du nadaljujemo naravnost, pa\u010d proti Krnici. Pred nami je Kri\u0161ka stena, do pozne pomladi je pod njo sneg. Pozimi pa odli\u010dna smuka, velikokrat sem \u017ee delal zavoje tam navzdol. Celo Maja je ravno tu prvi\u010d preizkusila radosti turnega smu\u010danja. Spomini drdrajo skozi glavo kot ekspresni vlak. <\/span><\/p>\n Ujetnik vodnih vil<\/p><\/div>\n Vzpon skozi gozd, strmina je komaj opazno ve\u010dja in \u017ee smo pri ko\u010di (1113 m, od Jasne <\/span>uro in pol). Blazine ob poti in majhen teptalni stroj pred ko\u010do ka\u017eejo na vriskanje sanka\u010dev v zimskih mesecih. Na sladoled ne ra\u010dunajmo, elektrike v Krnici ni. Pivo in sokove pa zadosti shladi hladna studen\u010dnica. Pred ko\u010do se cepijo poti, mo\u017enosti za celodnevno potepanje je zadosti. <\/span><\/p>\n Dekle in mo\u017eic<\/p><\/div>\n Toda pozor, v vse smeri naprej gre za resne visokogorske ture, mestoma tudi brezpotje. Torej je nujno zadosti izku\u0161enj in vsa potrebna oprema. Ker smo z otroci, pa bo kar zadosti. Po po\u010ditku, ko nam gre veri\u017ena kadilka pri sosednji mizi \u017ee preve\u010d na \u017eivce (kajenje na \u010distem gorskem zraku res \u00bbpribije\u00ab povsem druga\u010de), gremo navzdol. Pa ne po cesti, nekaj metrov pod ko\u010do sledimo smerokazu za Kranjsko goro. <\/span><\/p>\n Ko\u010da v Krnici<\/p><\/div>\n \u017de po nekaj metrih se nam na levi odpre pogled skozi podrto drevje na posledice velikega podora. Ogromna lisa v steni spominja na krvave\u010do rano. Ko smo bili v Krnici pred letom dni, nam je oskrbnik pripovedoval, kako grozljivo je bilo, ko so se le malo nad ko\u010do odtrgale tone in tone skalne stene in zgrmele v dolino v blokih, komaj kaj manj\u0161ih kot ko\u010da. <\/span><\/p>\n Posledice podora<\/p><\/div>\n Navzdol nas pelje gozdna steza, prav prijetno je hoditi po njej. Le drevje, ki je klonilo pod te\u017eo snega, je v\u010dasih treba prestopiti. Ali pa\u010d zlesti pod njim. Steza se zlije v pot malo pod kri\u017ei\u0161\u010dem. Lahko gremo nazaj tam, kjer smo \u0161li navzgor. Toda precej bolj zanimivo je klobasati navzdol po drugi strani. In jo za\u0161piliti le malo nad izhodi\u0161\u010dem. Torej na kri\u017ei\u0161\u010du zavijemo levo na pot \u0161t. 7. <\/span><\/p>\n Rana<\/p><\/div>\n Takoj tam je spomenik planincem, umrlim v gorah naokoli. Sve\u010de ka\u017eejo, da jih \u0161e niso vsi pozabili. Nekateri priimki tudi nam zazvenijo znano. Punci sta bili navdu\u0161eni nad velikim klinom in vponko. \u010cez travnik smo \u0161li v smeri Vr\u0161i\u0161ke ceste. Regrat je bil ravno pravi za nabiranje, pa nismo imeli ne volje, ne \u010dasa. Potok bi lahko prebredli, pa smo \u0161e pravo\u010dasno opazili most malo ni\u017eje. <\/span><\/p>\n Spomenik umrlim v gorah<\/p><\/div>\n Na parkiri\u0161\u010du smo zavili desno, ko je cesta \u0161inila navzgor proti Mihovemu domu, pa smo nadaljevali naravnost. Pot so zrili te\u017eki tovornjaki, pa se da hoditi tudi poleg. Na travniku naj nam bo smerokaz hi\u0161ka spodaj levo. Ko pridemo do nje, ujamemo stezico, ki izgine v gozd. Kar sledimo ji, bo prava. \u010ce smo v dvomu, pa poglejmo, kje te\u010de elektri\u010dni vodnik. <\/span><\/p>\n Postava bete\u017ena, a mlado srce<\/p><\/div>\n Nekaj \u010dasa hodimo pod njim, desno od nas \u0161umi Pi\u0161nica. Ko steza zavije levo v gozd, ji sledimo in \u010dez minuto ali dve pridemo do ceste. Ovinek ali dva ni\u017eje, ob tablici, ki ozna\u010duje potek poti \u0161t. 7, zavijemo ponovno navzdol proti Pi\u0161nici. Gremo mimo vikenda in naprej do travnika. Hodimo med cesto nad nami in Pi\u0161nico ni\u017eje doli. Mlade smrekice hitijo k soncu med propadlimi ali propadajo\u010dimi stanovi. <\/span><\/p>\n Iz zelenih travnikov se odpira pogled na sne\u017ei\u0161\u010da pod Kri\u0161ko steno<\/p><\/div>\n \u010ce se nam le ne mudi preve\u010d, posedimo malo in u\u017eivajmo na soncu. Opazujmo metulje, pikapolonice in \u017eu\u017eke, ki lezejo po travah, ro\u017eah in letajo vse naokoli. In se igrajmo. Pred \u010dudovito gorsko kuliso. Enkratno. Prehod skozi gozd nas pripelje na travnik ob cesti, gremo kar naravnost in se spustimo do gosti\u0161\u010da Erika. Nekdanjega. Saj tam notri sedaj pijejo in ple\u0161ejo le \u0161e duhovi. \u0160koda. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>