![\"Jutro](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/05\/img_6404.jpg\")
<\/a>Jutro nad Vr\u0161i\u010dem<\/p><\/div>\n
Tako v poletni vro\u010dini komaj \u010dakamo, da nas ohladi jesen, potem se veselimo snega. In kot bi mignil je tu pomlad, vse je zeleno, vse cveti. In se s pomladno toploto \u017ee veselimo poletne vro\u010dine in u\u017eivanja v brezdelju nekje na morski obali. In tudi \u010de je zima \u0161e tako huda in zapade ve\u010d metrov snega, ga pomladna toplota za\u010dne prej ali slej najedati. In grize ga tako dolgo, dokler ga povsem ne zmanjka. <\/span><\/p>\n Kje pa je sneg?<\/p><\/div>\n Pred dvema tednoma je bil plaz nad Vr\u0161i\u010dem (1611 m) \u0161e mo\u010dno zasne\u017een, komaj na mestu ali dveh je kamenje gledalo iz snega. Danes pa je bil plaz \u017ee v precej\u0161njem delu kopen. Kar \u017ealostno ga je bilo pogledati. Sploh, \u010de si iz avtomobila ravno vlekel smu\u010di. Vendar z Borutom nisva obupala. Tokrat ne. Le cilj sva spremenila. Na Nad \u0160itom glavo ne greva, je res preve\u010d kopno, greva raje na Veliko Mojstrovko. <\/span><\/p>\n Prisojnik<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010de je torej Vr\u0161i\u010d, kjer je mo\u017eno na\u010deloma tudi prespati, \u010deprav zimski mir \u017ee po\u010dasi mineva (N46.433689 E13.743420). Tako je ve\u010dja verjetnost, da nas bo sumljivo pogledal kak\u0161en nadzornik Triglavskega narodnega parka, predvsem pa, da se bo ob nas obregnil parkirni mojster in zara\u010dunal parkirnino. Fuj. Dokler je na plazu \u0161e sneg, je najbolje kar po njem navzgor. <\/span><\/p>\n Krnica med Veliko in Malo Mojstrovko<\/p><\/div>\n Sicer pa je hoja veliko prijetnej\u0161a po letni poti, saj gre po kopnem meli\u0161\u010du hoja le na na\u010din \u2013 dva koraka navzgor in en navzdol. Nad plazom zavijemo levo do izrazitih Vratc. Nad njimi je sedaj seveda \u017ee povsem kopno, \u0161e ve\u010d, tam vse cveti. Sledimo poti po Grebencu in se, ko je mo\u017eno, spustimo v uravnavo pod krnico med Mojstrovkama. \u010ce pogledamo navzgor proti sedlu, je na desni Mala, na levi pa Velika Mojstrovka.<\/span><\/p>\n Sne\u017ei\u0161\u010de pod grebenom med Zadnjo in Veliko Mojstrovko<\/p><\/div>\n Stene slednje obidemo po levi strani in nadaljujemo po sne\u017ei\u0161\u010du navzgor proti grebenu med Zadnjo in Veliko Mojstrovko. Na primernem mestu zavijemo desno, lahko tudi \u0161ele na grebenu. Vendar pozor, \u0161e vedno so na stenah nad Slemenom obe\u0161ene opasti, zato niti ne pomislimo, da bi se robu pribli\u017eali. Tokrat se je pri vrhu videlo, da opast nad prepadom dr\u017ei le \u0161e dobra volja. <\/span><\/p>\n Pod vrhom<\/p><\/div>\n Ko sva v krnici med Mojstrovkama zavila proti Veliki, sva razbremenila rame in smu\u010di dala na noge. Vendar je na snegu, ki je bil \u017ee odmrznjen, zdrsavalo nazaj. Pa ni\u010d. Ko je \u0161e Borutu pes odpovedal poslu\u0161nost, so smu\u010di spet romale na rame. Snegu sva sledila naravnost navzgor, potem pa sva jih prijela v roke in pre\u010dila preko skalovja desno proti sne\u017ei\u0161\u010du pod vrhom. Presneto, kako nerodni so turni pancarji na kopnem. <\/span><\/p>\n Jalovec in Kotovo sedlo<\/p><\/div>\n \u0160e nekaj snega in zadnji vzpon po skalah do vrha (2372 m). Huh, sedaj se je videlo, da je bila odlo\u010ditev za ve\u010djo od sester prava. Mala Mojstrovka je bila dale\u010d pod vrhom \u017ee kopna. Smuka bi bila tako smiselna le iz sedla. Po\u010ditek po dveh urah hoje je bil kratek, \u017ee sva se spustila do snega, nadela smu\u010di in odpeljala navzdol. Peljala sva malo ni\u017eje, prestopila dober meter \u0161iroko kopnino in navzdol smu\u010dala pod izrazito steno, ravno nekje na sredini flanke, po kateri sva se vzpela. <\/span><\/p>\n Mala Mojstrovka<\/p><\/div>\n Snega je bilo sedaj dovolj, zavoji v snegu, ki je bil le na vrhu malo popu\u0161\u010den, pa u\u017eiva\u0161ki. Res za vriskat. Ko se svet na levo odpre, sledimo smeri pristopa in pre\u010dimo naravnost proti Grebencu. Malo je potrebno pogledati, kje so vozili predhodniki, ko smo blizu ru\u0161evja pa, kje je izraziti prehod skozenj. Nekaj telovadbe in nato razbijanje s pancarji po znani poti med encijani in drugimi svi\u0161\u010di do Vratc. <\/span><\/p>\n U\u017eitek<\/p><\/div>\n Tam pa spet smu\u010di na noge. Ujela sva \u0161e ravno zadnji trenutek, ko je bilo mo\u017eno pod steno zapeljati na gornje sne\u017ei\u0161\u010de plazu, \u017ee popoldne to verjetno ni bilo ve\u010d mo\u017eno. Nekaj u\u017eiva\u0161kih zavojev in kar malo prepozen zavoj na robu gru\u0161\u010da. Kot da bi hotel peljati \u0161e naprej. Potem pa umetelen spust po plazu do spodnjega sne\u017ei\u0161\u010da. Izgledalo je pribli\u017eno tako kot tek klovna z dale\u010d prevelikimi \u010devlji po cirku\u0161ki areni. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>