\n
\u010cisto ni\u010d \u0161e nismo bili odlo\u010deni glede vikenda, saj se je vremenska napoved za nedeljo nekaj kujala. Ko je Bojan poklical, da gredo, pa smo se tudi mi odlo\u010dili. Hitro smo pripravili stvari in se odpeljali. Pa \u017ee pred Britofom obrnili, saj sem pozabil polnilec za dlan\u010dnik. Maja je hitro stekla ponj, potem pa smo drveli proti Ljubljani in naprej po avtocesti proti Primorski.<\/p>\n
\n
![\"Pozdrav](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2008\/12\/676_14_11_08_4_15_23.jpg\")
<\/a>Pozdrav morju...<\/p><\/div>\n
\n
\n
Ustavili smo se pred Postojno na bencinski \u010drpalki, potem pa pri Seno\u017ee\u010dah presekali pot do Ferneti\u010dev. Takoj za mejo smo zavili malo narobe, saj se v spletu cest nismo zna\u0161li. Pa se nismo pretirano sekirali, saj je navigacija hitro na\u0161la obvoz do gradu Miramare, kjer naj bi se dobili s preostalim delom odprave. Sledili smo navodilom in zavili z avtoceste ter se po ozkih ulicah pripeljali visoko nad Trst. Sledil je spust po ravno tako ozki cesti navzdol.<\/p>\n
\n
<\/a>Trst<\/p><\/div>\n
\n
\n
Navigacija nas je stalno po\u0161iljala desno, kjer pa je bilo le strmo pobo\u010dje. Ker padala nismo imeli, smo sledili glavni cesti. Kon\u010dno smo se ji precej nezaupljivo pustili pri odcepu prepri\u010dati. Resda precej ozka in strma ulica nas je pripeljala na glavno cesto ob morju, ta pa kmalu do odcepa za grad. Pri parkiranju smo imeli sre\u010do, saj je nekdo ravno odhajal (N45.7011413 E13.7219600). Pohiteli smo do gradu, ter se tam pozdravili s prijatelji.<\/p>\n
\n
<\/a>Grad Miramare<\/p><\/div>\n
\n
\n
Z Majo in puncama smo od\u0161li v grad. Sprehodili smo se po sobanah s predmeti Maksimilijana Habsbur\u0161kega ter njegove \u017eene. Videli smo, kako se je gradil ta dvorec med leti 1856 in 1860, punci pa je precej pritegnila tudi interaktivna predstavitev na ra\u010dunalnikih. Kar hitro smo bili naokoli, pa vendar nam je za park \u017ee zmanjkovalo \u010dasa.<\/p>\n
\n
<\/a>Notranjost gradu<\/p><\/div>\n
\n
\n
Tako muzej kot tudi park namre\u010d ob sedmi uri zve\u010der zaprejo, na kar nas je prijazno opozoril starej\u0161i gospod, ni\u010d kaj prijazno pa je to dala vedeti tudi neke vrste sirena nad vhodom v grad. Pogled na morje ter hiter sprehod skozi spodnji del parka nam je dal le okus za naslednji obisk. Z Bojanom smo se spet dobili pri avtodomih, poskakali v vozila in se odpeljali proti Benetkam.<\/p>\n
\n
<\/a>Stopni\u0161\u010de pred gradom<\/p><\/div>\n
\n
\n
Vo\u017enja po avtocesti je bila precej dolgo\u010dasna, ko smo zavili iz nje, pa smo s pomo\u010djo navigacije bolj ali manj zanesljivo peljali proti Punti Sabbioni. V naselju smo peljali naprej proti svetilniku in na koncu asfaltne poti, ob v zgodnji pomladi \u0161e zaprtem gosti\u0161\u010du, parkirali. Dru\u017ebo so nam delali ribi\u010di, ki so lovili ribe. Z Majo ter Bojanom smo \u0161li do svetilnika sprehodit Gajo.<\/p>\n
\n
<\/a>Parkiri\u0161\u010de pred za\u010detkom makadamske ceste proti svetilniku<\/p><\/div>\n
\n
\n
Tudi na pe\u0161\u010denem parkiri\u0161\u010du, ki je dejansko \u0161ir\u0161i del makadamske ceste, je bilo parkiranih nekaj avtodomov. Zavili smo okoli svetilnika ter se mimo nekaj ribi\u010dev, ki so preizku\u0161ali sre\u010do, napotili nazaj. Izginili smo vsak v svoj avtodom ter zaspali. No\u010d je bila z izjemo nogometne tekme lokalnih ribi\u010dev na cesti pred nami, mirna. <\/span><\/p>\n <\/strong><\/p>\n BENETKE \u2013 5.4.2008 <\/strong><\/p>\n \n Zjutraj smo imeli prava romanja do svetilnika.<\/p>\n \n Punta Sabbioni<\/p><\/div>\n \n \n Najprej smo \u0161li z Bojanom, njegovo mamo in seveda Gajo, ob povratku sre\u010dali mojo mamo, na koncu pa je tja hotela \u0161e Ajda. Nisva se preve\u010d obirala, saj jutro ni bilo ve\u010d zgodnje. \u010cudila sva se hecnim \u00bbkornfleksom\u00ab, iz betona vlitim kvadrom za valobran, zavila okoli svetilnika in \u017ee \u0161ibala nazaj.<\/p>\n \n Svetilnik<\/p><\/div>\n \n \n Prestavili smo se bli\u017ee mestu, od koder plujejo ladjice proti Benetkam ter Buranu in na\u0161li odli\u010dno mesto ob morju (N45.4504458 E12.4294767). Prostora je bilo dovolj, osamljeni nismo bili, tako da smo upali, da ne bo kdo \u0161aril okoli avtodomov. Gaji smo zabi\u010dali, naj pazi na na\u0161o \u00bbhi\u0161ko\u00ab, si oprtali nahrbtnike, potem pa \u017ee mar\u0161irali proti pristani\u0161\u010du.<\/p>\n \n Bli\u017eamo se Markovemu trgu<\/p><\/div>\n \n \n Kupili smo karto, ki velja 36 ur, izvedeli, da je ista cena tudi za otroke starej\u0161e kot \u0161tiri leta, potem pa odhiteli na ladjico. Ujeli smo jo za mi\u0161ji repek. Po postanku na Lidu, smo po dobre pol ure plovbe pristali v bli\u017eini Markovega trga. Po izkrcanju smo si vzeli minuto, da zajamemo sapo, potem pa smo se \u017ee pome\u0161ali med turiste.<\/p>\n \n Most vzdihljajev<\/p><\/div>\n \n \n Na eni strani smo bentili \u010dez mno\u017eice japoncev, po drugi pa vedeli, da smo jim dejansko \u010disto podobni. Fotoaparat je \u0161kljocal, med tem, ko sem puncama razlagal o mostu vzdihljajev. Plavo nebo je dajalo lep kontrast belim \u010dipkam do\u017eeve pala\u010de.<\/p>\n \n Piazzeta San Marco<\/p><\/div>\n \n \u010cudovit dan. Na vhodu v baziliko sv. Marka ni bilo pretirane gne\u010de, roke, ki so se z vseh koncev stegovale in za ponujene dodatne oglede zahtevale evre, so nas uspele zagrabiti le na poti do Pal d’oro. Gre za zlati oltar, eden od rezultatov bene\u0161kega ropanja po tujih de\u017eelah.<\/p>\n \n Pal d<\/p><\/div>\n \n \n Dragocena emajlirana dela, ki so njegov del, so prinesli iz samostanov v Konstantinoplu. Jim je pa kasneje Napoleon vrnil milo za drago in jim ukradel precej\u0161en del od prvotnih dragih kamnov, ki so krasila oltar. Seveda ni bilo mo\u017eno spregledati tudi zlatih mozaikov na stropu bazilike.<\/p>\n \n Bazilika je polna mozaikov \u2013 tako znotraj kot zunaj<\/p><\/div>\n \n \n Da bi jih predolgo ob\u010dudovali nas pa ni imelo, mno\u017eica nas je po\u010dasi nosila proti izhodu. Po\u010dakali smo \u0161e Bojana, ki je med na\u0161im ogledom opravljal vlogo varnostnika nahrbtnikov, katere v cerkev ni dovoljeno nesti, odgnali vsiljivo bera\u010dico, potem pa \u017ee zakorakali preko trga.<\/p>\n \n Bazilika San Marco na Markovem trgu<\/p><\/div>\n \n \n Na drugi strani smo za\u010deli loviti tablice z oznakami proti mostu Accademia. Iz mini picerij je di\u0161alo, prodajalcev raznoraznega ki\u010da je bilo povsod zadosti. Nekateri temu sicer re\u010dejo spominki, jah, meni se je zdelo druga\u010de. Povrh so vmes z ogromnimi modrimi vre\u010dami poskakovali \u0161e \u010drnci, ki bo jim Benetke meka za dodatno obiranje enormne mno\u017eice turistov.<\/p>\n \n Prodajalnice zlata in ki\u010da<\/p><\/div>\n \n \n Tudi njihova ponudba je bila bogata, od vrtnic, torbic do o\u010dal samih znanih blagovnih znamk \u2013 NaGuzzi, Drior, Dolce iz kafana. Vse po sistemu \u2013 Halo Bing, kako brat… Pokukali smo v cerkev Santa Maria d. Giglio, potem pa \u0161ibali naprej \u010dez most Accademia po ozkih in zavitih ulicah mimo muzeja Collezione Guggenheim proti cerkvi Santa Maria d. Salute.<\/p>\n \n Pogled na Canal Grande iz mostu Accademia<\/p><\/div>\n \n \n Na vhodu ima zanimiv napis, da ti prav nih\u010de za vstop v cerkev ne sme zara\u010dunati. Tega se bene\u010dani sicer dr\u017eijo praviloma tudi v drugih svojih cerkvah, ki so bolj kot verski prostori danes prava razstavi\u0161\u010da bene\u0161ke umetnosti in tako bolj ali manj oblegane s strani turistov. Le v kak\u0161no zakristijo ali stolp se sme le ob potegu denarnice iz \u017eepa.<\/p>\n \n Oltar v cerkvi Santa Maria d. Salute<\/p><\/div>\n \n Sprehodili smo se po cerkvi in ob\u010dudovali slike Tiziana ter drugih umetnikov, potem pa sko\u010dili na ladjico in se odpeljali na vo\u017enjo po kanalu Grande. Izstopili smo pred mostom Rialto, se zbasali nanj in za trenutek postali na najvi\u0161ji to\u010dki loka. Kanal Grande je le\u017eal pod na\u0161imi nogami, sem in tja so se vozile gondole, po njem pa \u0161ibali vaporetti.<\/p>\n \n Gne\u010da na mostu Rialto<\/p><\/div>\n \n \n Samo \u0161e kak\u0161en gondoljer, ki bi prepeval O sole mio se nam je manjkal. Zaokro\u017eili smo do postajali\u0161\u010da vaporetta pred tr\u017enico in se odpeljali ob bene\u0161kih pala\u010dah do Rimskega trga, kjer so nam, potem ko smo na ladjici ostali sami, dopovedali, da je to kon\u010dna postaja. Nismo se pretirano vznemirjali, zamenjali smo vaporetto in odpluli v drugo stran.<\/p>\n \n Most Rialto<\/p><\/div>\n \n \n Prijetno vo\u017enjo po celem kanalu Grande smo zaklju\u010dili pred Markovim trgom. Prerinili smo se mimo turistov, ki so se hoteli slikati pred mostom zdihljajev in se vkrcali na ladjico, ki nas je po obveznem postanku na Lidu odlo\u017eila na Punti Sabbioni. Avtodoma sta nas po\u010dakala cela, Gaja pa nas je bila sploh vesela.<\/p>\n \n Na\u0161e parkiri\u0161\u010de<\/p><\/div>\n \n \n Med pripravo kosila sem od\u0161el do bli\u017enje trgovine, ki je odprta ob sobotah do osmih zve\u010der in tudi ob nedeljah. Kupil sem sladoled, katerega sta punci polizali po kosilu. \u010casa za po\u010ditek ni bilo veliko, ladja na Burano namre\u010d vozi le vsako polno uro. Tako je na pomol pri\u0161ibal Bojan kar s skocelico kave, ki jo je potem v miru popil med vo\u017enjo.<\/p>\n \n Pred hudo kapitanko Italijani kar trepetajo <\/p><\/div>\n \n \n \u017de prvi pogled na hi\u0161ice Burana nas je presenetil. Pisane barve so med sprehodom po mestnih ulicah \u0161e bolj pri\u0161le do izraza. \u010cudovito. Vsaka hi\u0161a se je kopala v drugi barvi ali vsaj njenem odtenku, veliko jih je bilo prepleskanih v nove in skoraj kri\u010de\u010de \u017eive barve.<\/p>\n \n Burano je eksplozija barv<\/p><\/div>\n \n \n Modra, rumena, zelena, vijoli\u010dna, oran\u017ena so se izmenjevale tudi v ulicah, ki so bile tako ozke, da bi se dva v njej komaj sre\u010dala. Cerkev ima zvonik, ki se je tako nagnil, da obstaja nevarnost, da se podre. To je mo\u017eno opaziti kljub gradbenemu odru, ki ga \u017eal obdaja.<\/p>\n \n Nagnjeni zvonik cerkve in buranske gate<\/p><\/div>\n \n \n Ulice so nas tako za\u010darale, da smo se kar malo izgubili. Do odhoda ladjice proti Muranu ni bilo ve\u010d veliko \u010dasa, zato nam je v pravo smer pomagala kar navigacija. \u0160e zadnji\u010d smo se ozrli po trgovinicah, se namrdnili nad \u0161tevilnimi \u010dipkami, ki jih na otoku izdelujejo \u017ee od 16. stoletja, danes pa prodajajo ve\u010dinoma le bolj ali manj cenene vzhodnja\u0161ke \u00bbponaredke\u00ab.<\/p>\n \n Kot bi se nekomu zlile barve\u2026<\/p><\/div>\n \n \n Pomahali smo trgovcu, ki je ceno ob na\u0161em interesu hitro dvignil. Evri so varno ostali v \u017eepu. Huh. Spet smo se pozibavali na ladjici. \u0160e dobro, da v laguni kak\u0161nih velikih valov po navadi ni. Na Muranu smo \u017eal ugotovili, da so steklarske delavnice \u017ee bolj ali manj zaprte, pa tudi trgovine so v glavnem \u017ee zapirale vrata.<\/p>\n \n Muranski plamen<\/p><\/div>\n \n \n Zato smo se le sprehodili ob kanalu Rio del Vetral, ki povezuje kanal Grande (ja, tudi Murano ima svojega) in pristani\u0161\u010de Colonna. Tam smo se vkrcali na ladjico in se mimo bene\u0161kega pokopali\u0161\u010da peljali proti trgu sv. Marka. Ladjica na pokopali\u0161\u010du ni ustavila, dan kasneje smo ugotovili, da zato, ker je od 18. ure pokopali\u0161\u010de zaprto.<\/p>\n \n Na nujni vo\u017enji<\/p><\/div>\n \n \n Med plovbo je mimo nas dvakrat \u0161vignil re\u0161ilec \u2013 gliser z re\u0161evalci. V centru Benetk pa\u010d ni avtomobilov, ves promet se odvija po vodi. Ko smo pristali, je bilo do trga sv. Marka le \u0161e nekaj korakov. Sonce je \u017ee za\u0161lo, temnilo se je. Na trgu smo po\u010dakali, da sta kipa na Torre dell’ Orologio odbila osem.<\/p>\n \n Torre dell' Orologio<\/p><\/div>\n \n \n Kmalu zatem so se pri\u017egale lu\u010dke, mi pa smo utrujeni, a zadovoljni, \u017ee merili zadnje metre do pristani\u0161\u010da. Ladjica nas je odpeljala do Punte Sabbioni, kjer smo se z Bojanom sku\u0161ali pogreti s kozar\u010dkom doma\u010dega jegra, odpeljali Gajo na kraj\u0161i sprehod, potem pa \u017ee prenehali motiti no\u010dni mir. <\/span><\/p>\n \n Dan umira za baziliko San Giorgio Maggiore<\/p><\/div>\n \n <\/strong><\/p>\n PO BENETKAH IN OKOLICI \u2013 6.4.2008<\/strong><\/p>\n \n Zjutraj smo \u017eal izvedeli za odlo\u010ditev Bojana oziroma predvsem njegovih star\u0161ev, da imajo Benetk zadosti in da se bodo s kraj\u0161imi postanki po\u010dasi odpravili kar proti domu. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se od njih poslovimo, pomahamo \u0161e Gaji, ter se zapodimo proti pristani\u0161\u010du.<\/p>\n \n San Giorgio Maggiore<\/p><\/div>\n \n \n Odpeljali smo se z ladjico do postaje St. Zaharija v bli\u017eini Markovega trga, tam presedli na ladjico \u0161tevilka 2 in izstopili pred baziliko San Giorgio Maggiore. Iz plo\u0161\u010dadi pred njo se nam je odpiral lep pogled na Markov trg, ki je le\u017eal na drugi strani kanala. V cerkvi smo ob\u010dudovali glavni oltar Gerolamo Campagna ter leseni kor za njim.<\/p>\n \n Leseni kor<\/p><\/div>\n \n \n V cerkvi je vrsta lepih slik Jacopa ter Domenica Tintoretta. Na cerkveni zvonik se nismo odpravili, raje smo sko\u010dili na ladjico, ki je ravno pripeljala mimo ter se odpeljali eno postajo dalje, na otok Giudecca. Tam smo se ob obali sprehodili do cerkve Il Redentore, pokukali vanjo in ugotovili, da je ravno ma\u0161a. Zato smo se vrnili do kanala, sko\u010dili na ladjico in se odpeljali \u010dez kanal.<\/p>\n \n Ma\u0161a v cerkvi La Calcina<\/p><\/div>\n \n \n Izstopili smo pred cerkvijo La Calcina, kjer je bila ravno tako ma\u0161a. Tako nam je pogled mimo precej ki\u010dasto okra\u0161ene Marije ob vhodu le na hitro zaplaval po cerkvi, potem pa smo \u017ee \u0161ibali \u010dez Dorsoduro do kanala Grande. Pri mostu Accademia smo sko\u010dili na ladjico in se odpeljali do postaje S. Toma.<\/p>\n \n Campo San Toma in zvonik cerkve I Frari<\/p><\/div>\n \n \n Kratek spehod po ozkih ulicah in \u010dez Campo San Toma in \u017ee se je pred nami v nebo pelo zidovje fran\u010di\u0161kanske cerkve I Frari. Tukaj so ma\u0161e potekale \u010dez celo dopoldne in dva cerkvena uslu\u017ebenca sta pred vrati uspe\u0161no odganjala vse turiste. Cerkev je pa\u010d za \u00bb\u0161ir\u0161o\u00ab javnost odprta od enih naprej ali med samimi ma\u0161ami.<\/p>\n \n Za gondole ni avtopralnic...<\/p><\/div>\n \n \n Ni nam preostalo drugega, kot da ob firbcanju, kako se \u010disti gondola, nekako zapolnimo pol ure do premora med ma\u0161ama. Ko so se verniki kon\u010dno usuli iz cerkve, smo jo takoj zasuli turisti. \u010casa do naslednje ma\u0161e ni bilo veliko, zato smo se hitro sprehodili po cerkvi, ob\u010dudovali mojstrovine Tiziana ter drugih pomembnih bene\u0161kih umetnikov, predvsem seveda Assunto oziroma Marijino vnebovzetje nad glavnim oltarjem.<\/p>\n \n Kor, oltar ter Assunto<\/p><\/div>\n \n \n Ko so turiste pri\u010deli izganjati, smo od\u0161li tudi mi. Po\u010dasi proti kanalu Grande, na ladjico in z njo nekaj postaj naprej. Spet smo utonili v ozkih ulicah Benetk. Res Benetk? Zna\u0161li smo se namre\u010d v getu (Ghetto), predelu, kamor so Bene\u010dani \u017ee pred stoletji izgnali Jude.<\/p>\n \n Ghetto<\/p><\/div>\n \n \n Vhodna vrata v ta mestni predel so vsak ve\u010der skrbno zaklenili, tiste, ki so \u010dez dan odhajali v svoje trgovine po mestu pa se je dalo prepoznati po posebnih kapah in znakih. Da \u017didje znajo z denarjem, se vidi tukaj, saj muzej ni ravno poceni, pa tudi interesenti si eno izmed sinagog lahko ogledajo le vodeno. To pa se seveda pla\u010da. Mi smo se le sprehodili med visokimi stavbami, \u017ee pravimi neboti\u010dniki, opazovali Jude v zna\u010dilnih \u010depicah, potem pa \u017ee lovili vaporetto proti Muranu.<\/p>\n \n Pokopali\u0161\u010de na oto\u010dku San Michele<\/p><\/div>\n \n \u0160e pred otokom steklarjev smo izstopili na oto\u010dku San Michele. Tu je mestno pokopali\u0161\u010de. Cerkev svetega Mihaela je bila zaradi renovacije zaprta. Pa nam ni bilo \u017eal. Smo imeli cerkva za en dan \u017ee dovolj.<\/p>\n \n Grobovi ter cerkev sv. Mihaela<\/p><\/div>\n \n Raje smo se sprehodili med velikimi marmornatimi satovji, v katere porinejo krste. Prostora na bene\u0161kih otokih pa\u010d ni veliko in potrebno se je bilo znajti. Vaporetto nas je odplaknil eno postajo dalje, na otok Murano. Tam nas je \u017ee pri pristani\u0161\u010du uslu\u017ebenec ene izmed steklarn vabil v delavnico. Res smo si \u0161li pogledat to \u010dudo.<\/p>\n \n Hodnik in dvori\u0161\u010de pred cerkvijo sv. Mihaela<\/p><\/div>\n \n Steklopiha\u010d je iz raz\u017earjene pe\u010di na palici potegnil stekleno bunko, jo kar hitro oblikoval v stekleni\u010dko in ponosno postavil pred nas. \u0160e preden smo zapustili delavnico, je stekleni\u010dka spet pristala v pe\u010di. Samo \u0161ou torej. Tudi prav. Skoraj vsi smo jo potem mimo dolgega obraza prodajalca v trgovini poleg delavnice ubrali nazaj na obalo. Jah, slaba predstava, slaba prodaja.<\/p>\n \n Steklopiha\u010d na Muranu<\/p><\/div>\n \n \n Ob Rio de Vetrai smo se sku\u0161ali izogibati ne\u0161tetim trgovinicah. V vsaki izlo\u017ebi je bilo namre\u010d veliko steklenih predmetov, ki so na\u0161i punci privla\u010dili. Brez prask na denarnici smo se sre\u010dno prebili do stolnice S. Pietro Martire, se skoznjo le sprehodili s pogledom na lestence, delo doma\u010dih steklarjev.<\/p>\n \n Lestenci v cerkvi S. Pietro Martire so mojstrstvo doma\u010dih steklarjev<\/p><\/div>\n \n \n Na drugi strani mosti\u010dka je bila umetni\u0161ka skulptura iz modrega stekla. Hm, rde\u010di cvet blizu pristani\u0161\u010da Faro nam je bil bolj v\u0161e\u010d. Torej gremo nazaj mimo njega. Tik pred pristani\u0161\u010dem smo klonili, stekleni konji\u010dek in orka sta mehko zavita previdno pristala v na\u0161ih nahrbtnikih. Ker smo vedeli, da ladjica iz Burana do Punte Sabbioni vozi le enkrat na uro, smo se raje odpeljali do trga sv. Marka. Z direktno linijo.<\/p>\n \n Ve\u010der na Piazzeti San Marco<\/p><\/div>\n \n \n Sploh se spla\u010da preveriti, koliko \u010dasa kak\u0161na ladjica vozi do \u017eelenega cilja. \u010ce se ustavi za vsakim vogalom, lahko traja vo\u017enja tudi enkrat dlje. Pred trgom sv. Marka smo ladjici do \u00bbdoma\u010dega\u00ab pristani\u0161\u010da lahko samo pomahali.<\/p>\n \n Slovo od Benetk<\/p><\/div>\n \n Pol ure do naslednje je bilo dovolj, da sva se z Ajdo sprehodila \u0161e enkrat do Trga sv. Marka in se pred mostom vzdihljajev ter velikim spomenikom na Rivi slikala. \u0160e zadnji\u010d smo sko\u010dili na ladjico ter se odpeljali mimo Lida do Punte Sabbioni.<\/p>\n \n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>