{"id":2472,"date":"2009-05-20T20:23:08","date_gmt":"2009-05-20T19:23:08","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2472"},"modified":"2009-05-25T12:58:19","modified_gmt":"2009-05-25T11:58:19","slug":"vojvodina","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2472","title":{"rendered":"Vojvodina"},"content":{"rendered":"

ODHOD V BUD\u017dAK \u2013 15.5.2009 <\/strong>\u2013 Po nekaj prera\u010dunavanja sem spoznal, da bo \u0161e najbolj\u0161e, \u010de zjutraj sko\u010dim v slu\u017ebo. Ker pa smo morali biti ob treh na Obre\u017eju, sem ob enajstih \u017ee peljal proti domu. Tam je bilo potrebno poskrbeti le \u0161e za zadnje malenkosti in Maji kupiti drobno pozornost, saj je bil danes konec koncev njen rojstni dan. Potem pa sva z babico \u017ee odpeljala proti \u0161oli, kjer sva pobrala punci.<\/p>\n

\"Sportski<\/a>

Sportski lagano po avtocesti preko Hrva\u0161ke<\/p><\/div>\n

Pri Kokrici smo zapeljali na avtocesto in se peljali proti Ljubljani in naprej Novemu mestu. Med potjo smo \u017ee sre\u010devali prve avtodomarje, Zdeneta, Francija in Brunota. Ob klepetu po CB postajah smo pri\u0161li do po\u010divali\u0161\u010da pred mejnim prehodom Obre\u017eje. Tam smo po\u010dakali, da so se nabrali ostali avtodomarji. Ko je pri\u0161el tudi Joco, vodja poti, nas je nekaj z njegovim blagoslovom od\u0161lo naprej.<\/p>\n

\"Proti<\/a>

Proti Osijeku<\/p><\/div>\n

Peljali smo \u010dez Hrva\u0161ko mejo in do po\u010divali\u0161\u010da Plitvice, kjer so \u010dakali \u0160tajerci. Na kratko smo se ustavili, potem pa nas je peterica nadaljevala pot. Vozili smo lagano sportski, nikamor se nam ni mudilo. Avtocesta proti Osijeku nas je navdu\u0161ila, saj je \u010disto nova. Tudi po\u010divali\u0161\u010de, na katerem smo naredili kraj\u0161i postanek. Punci sta bili morebiti celo prvi, ki sta preizkusili zanimiva igrala.<\/p>\n

\"Po\u010ditek\"<\/a>

Po\u010ditek<\/p><\/div>\n

Pri Osijeku se je avtocesta kon\u010dala, toda tudi lokalna cesta proti Erdutu ni bila slaba. Ob njej smo opazovali \u0161irna polja\u2026min. Ostanek vojne, ki ga \u0161ele \u010distijo. \u017dalostno. V Erdutu se je na meji policaj le \u010dudil, da gremo vsi v Apatin. Ob tem je v avtodom pribren\u010dal prvi komar. Na Srbski strani so bili obmejni policisti seznanjeni, da prihajamo. Kljub temu so vsakomur pregledali potni list in zeleno karto.<\/p>\n

\"Morebiti<\/a>

Morebiti prva na teh igralih...<\/p><\/div>\n

Malo za mejnim prehodom smo parkirali ob cesti in prav ni\u010d nam ni bilo potrebno \u010dakati. Takoj za nami so pri\u010deli \u010dez mejo kapljati tudi ostali. Ko smo stopili iz avtodomov, nas je pri\u010dakala dru\u017eba, ki smo jo ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161, trpeli \u0161e vse naslednje dni. Celi roji komarjev. Izgledali smo kot mlini na veter. Ko je mimo peljal Joco, nam je Cilka navdu\u0161eno mahala nazaj, misle\u010d, da jo pozdravljamo. Kje pa, samo komarje smo odganjali. Uf, najbolje je bilo hitro pobegniti nazaj v avtodom.<\/p>\n

\"Polja<\/a>

Polja maka...<\/p><\/div>\n

Franci se jih je menda tako ustra\u0161il, da je za vsak slu\u010daj \u0161e vrata zaklenil. Iz smeri Apatina se je pripeljal Jocov brat in nas pospremil skozi vas Sonta. Tam nas je pri\u010dakovala policija in zapirala kri\u017ei\u0161\u010da, da je lahko cela kolona kljub rde\u010di lu\u010di normalno nadaljevala pot. Pri hi\u0161ah so stali ljudje in nas gledali kot svetovno \u010dudo. In saj smo res bili, 34 avtodomov na kupu.<\/p>\n

\"Razru\u0161ena<\/a>

Razru\u0161ena hi\u0161a v bli\u017eini minskih polj<\/p><\/div>\n

Ko smo prispeli v Apatin, je bilo podobno, policija na vsakem kri\u017ei\u0161\u010du, spremstvo z modro lu\u010djo. Kot bi se pripeljal sam predsednik. V sredi\u0161\u010du mesta so nas pozdravili \u017eupan in predstavniki turisti\u010dnega dru\u0161tva. Za\u017eeleli so nam lepo bivanje v njihovem mestu. \u017dupan je predstavil, kaj vse lahko pri\u010dakujemo pri njih in namignil, da so v bli\u017enjih termah kljub obnovi odprli enega od bazenov. Za nas. Prijazno.<\/p>\n

\"Komarland\"<\/a>

Komarland<\/p><\/div>\n

Hkrati je namignil, da je po poklicu ginekolog in \u010de katera rabi kak\u0161no tovrstno pomo\u010d… \u0160e bolj prijazno. Malo manj prijazni so bili komarji, ki so nadle\u017eno letali naokoli in jih je \u017eupan proglasil kar za njihove doma\u010de \u017eivali. \u0160e manj prijazni pa so se pokazali nekateri avtodomarji, ko je napo\u010dil \u010das odhoda. Morebiti so bili \u017eiv\u010dki \u0161e preve\u010d napeti od dolge poti in bi vsak hotel biti prvi v kampu.<\/p>\n

\"Kolona<\/a>

Kolona se je zbrala...<\/p><\/div>\n

Kak\u0161no dajanje prednosti, kak\u0161en sistem zadrge, kak\u0161na strpnost in solidarnost. Grebatorsko se je potrebno preriniti \u010dim bli\u017eje prvi vrsti. Huh, ko bi se nekdo raje zakantal vame, kot pa me spustil iz parkiri\u0161\u010da, sem jezo nad tak\u0161nim obna\u0161anjem stresel po CB-jki. Presneto, ob tak\u0161nem odnosu imam pa tudi jaz poln kufer tak\u0161nih mno\u017ei\u010dnih zadev.<\/p>\n

\"Gremo<\/a>

Gremo \u010dez rde\u010do!<\/p><\/div>\n

No, \u017eiv\u010dki so se hitro pohladili, ko smo se peljali, seveda \u0161e vedno v policijskem spremstvu, mimo marine in naprej po ozki in mestoma luknjasti cesti z izogibali\u0161\u010di proti kampu. Srbski vozniki so se izkazali za izredno strpne in tolerantne, vsaka jim \u010dast. Sicer pa, kaj pa bi sploh lahko storili drugega, kot pani\u010dno iskali mesto za izogibanje ob pribli\u017eevanju kolone avtodomov s policijo na \u010delu. Noro.<\/p>\n

\"Nagovor<\/a>

Nagovor \u017eupana Apatina<\/p><\/div>\n

V kampu (N 45.717518 E 18.918760) je malo trajalo, da smo se vsi sparkirali. Pa razen ene razbite lu\u010di, ni bilo huj\u0161ega. Po dva na parcelo, pa \u0161e kak\u0161en spredaj, res nas je bilo veliko. Bobe, ki je vozil bolj spredaj, mi je prihranil lepo mesto poleg njega. Hvala. Sicer pa smo kljub temi videli, da je kamp lep, prostoren, parcele so velike in ravne.<\/p>\n

\"Policijsko<\/a>

Policijsko spremstvo<\/p><\/div>\n

Pitne vode \u0161e ni, je pa voda za tu\u0161iranje, preprosto strani\u0161\u010de, cev za odpadno vodo in pri recepciji mesto za praznjenje kemi\u010dnega strani\u0161\u010da. Vsekakor vredno obiska, \u0161e posebej, \u010de se upo\u0161teva zanimiva zgodovina in kultura krajev in mest v okolici. In \u010de se obisk pove\u017ee z bli\u017enjimi kolesarskimi potmi in \u0161tevilnimi restavracijami s pregovorno dobrimi jedmi z \u017eara, specialitetami iz morskih in re\u010dnih rib in skoraj pregre\u0161no poceni pija\u010do. Pivo pod evro. Skoraj zastonj.<\/p>\n

\"Sprejem\"<\/a>

Sprejem<\/p><\/div>\n

V kampu sta nas pri\u010dakala doma\u010da hru\u0161ka in narezek. Njamsi. Resda pa se je nato dru\u017eba hitro usula, je bila pa\u010d dolga vo\u017enja za nami. Le z Jocom in Bobekom smo \u0161e dolgo v no\u010d klepetali in kalili no\u010dni mir s smehom. Ko smo pogledali na uro, nismo mogli verjeti. Skoraj ena pono\u010di. Uf, spat bo treba!<\/p>\n

\n

<\/p>\n

SOMBOR, APATIN \u2013 16.5.2009 \u2013 <\/strong>Zjutraj smo pravo\u010dasno vstali in zato imeli dovolj \u010dasa za pripravo na odhod. Avtobusi so nas po\u010dakali na cesti ob kampu, tako da smo morali \u0161e do njih.<\/p>\n

\"Kamp<\/a>

Kamp Bud\u017eak<\/p><\/div>\n

V malem avtobusu je bilo na zadnjih sede\u017eih \u0161e prosto. In prav sre\u010do smo imeli, saj je le ta imel klimo. Ker se je obetal vro\u010d dan, je bilo to \u0161e kako pomembno. Po nasipu smo se peljali proti Somborju in se ob cesti \u010dudili, koliko maka raste med \u017eitom. Pri nas ga skoraj ne vidi\u0161 ve\u010d. V Somborju smo parkirali pred \u017dupanijo.<\/p>\n

\"Mali<\/a>

Mali avtobus<\/p><\/div>\n

Pri\u010dakala nas je vodi\u010dka in povedala nekaj podatkov o samem mestu in predvsem stavbi, pred katero smo stali. Neko\u010d je bil tu \u017eivinski trg in ni\u010d kaj cenjeno mesto. Ker pa drugje ni bilo prostora, so \u017dupanijo pa\u010d morali postaviti tu. Mimo slike s pti\u010djim pogledom na mesto in ko\u010dije, ki tudi nekako simbolizira mesto, smo pri\u0161li na notranje dvori\u0161\u010de.<\/p>\n

\"\u017dupanija\"<\/a>

\u017dupanija<\/p><\/div>\n

Tise, ki so rasle na njem, so bile tako velike, da bi se v njih zlahka ne le skril, temve\u010d kar naselil. Vzpeli smo se do skup\u0161\u010dinske dvorane in se \u010dudili <\/span>sliki Bitka kod Sente. To naj bi bilo najve\u010dje oljno platno v biv\u0161i Jugi, veliko dobrih sedem krat dobre \u0161tiri metre. Impresivno. Sploh poslu\u0161ati, kako so sliko transportirali po Donavi do Apatina in jo s konjsko vprego pripeljali v Sombor.<\/p>\n

\"Bitka<\/a>

Bitka kod Sente<\/p><\/div>\n

Tam so morali poru\u0161iti del balkona, da so jo sploh spravili v dvorano. Med vojno, ko je bila ogro\u017eena, so jo enostavno zazidali in tako zavarovali. Izpred \u017dupanije smo se odpravili do Karmeli\u010danske cerkve. Pogledali smo v notranjost, nekaj osnovnih podatkov nam je prebral \u017eupnik. Poleg cerkve je karmeli\u010danski samostan, pred njim pa sta stala dva zanimiva avtomobila.<\/p>\n

\"Oltar<\/a>

Oltar karmeli\u010danske cerkve<\/p><\/div>\n

Stojadin s Somborskimi registrskimi tablicami in Mazda 3 z Ljubljanskimi. Kak\u0161na simbolika prepada v razvoju, ki je po razpadu Juge nedvomno \u0161e precej bolj izrazit. Po ulici Kralja Petra l. smo pot nadaljevali mimo Mestne hi\u0161e proti Mestni galeriji. Vreme je bilo malce kislo, celo nekaj osamljenih kapelj je padlo.<\/p>\n

\"Razlike<\/a>

Razlike pred karmeli\u010danskim samostanom<\/p><\/div>\n

Ve\u010dina jih je zavila v razli\u010dne menjalnice, tako, da jih je bilo treba kar malo priganjati, saj smo lovili to\u010dno uro. Galerija je v celoti posve\u010dena slikarju Milanu Konjovi\u0107u in predstavlja retrospektivo njegovih del od zelo realisti\u010dnih za\u010detkov, do precej bolj abstraktnih slik proti koncu njegovega \u017eivljenja. Ker smo do odhoda v mestni muzej imeli \u0161e nekaj \u010dasa, sem \u0161el \u0161e jaz zamenjat denar, pojedli smo sendvi\u010d in \u0161li na sladoled.<\/p>\n

\"V<\/a>

V mestni galeriji med slikami Milana Konjovi\u0107a<\/p><\/div>\n

V muzeju smo izvedeli veliko o Somborju in okolici, vse od takrat, ko so prvi naseljenci na tem podro\u010dju pustili za seboj \u0161e danes vidne sledi, pa skoraj do danes. Vse od rojstva do smrti. Okostja in \u017eare so kazale, da je od davnih \u010dasov ostala predvsem smrt, v vsej njeni raznolikosti. Razli\u010dni okraski so odsevali vpliv Rimljanov.<\/p>\n

\"Daljna<\/a>

Daljna preteklost postavljena na vpogled sedanjosti<\/p><\/div>\n

\u010ceprav je bil Sombor zunaj rimskih limesov, predmeti ka\u017eejo, da so stiki, morebiti celo trgovina, obstajali. Narodne no\u0161e, statve, slike. Vodi\u010d nas je kot s kak\u0161nim \u010dasovnim strojem popeljal, sicer precej hitro, a ni\u010d ne de, \u010dez najpomembnej\u0161e dogodke v mestni zgodovini. Hkrati je opozoril na predmete, ki so jo odsevali.<\/p>\n

\"Vpogled\"<\/a>

Odsev<\/p><\/div>\n

Za konec smo si pogledali \u0161e galerijo moderne umetnosti. Umetnine so nastale na vsakoletnem sre\u010danju slikarjev iz cele Jugoslavije. Organizator je bil seveda Milan Konjovi\u0107, katerega dela smo si ogledali malo prej v mestni galeriji. <\/span>Zanimive stvaritve, ni kaj. Na hitro smo pokukali \u0161e na dvori\u0161\u010de, kjer so ravno pripravljali ko\u010dije za muzejsko no\u010d, potem pa \u017ee lovili zadnje minute do odhoda avtobusa.<\/p>\n

\"Statve,<\/a>

Statve, na katere je \u0161e mo\u017eno tkati<\/p><\/div>\n

Ustavili smo se na tr\u017enici, firbcali med razstavljenim sadjem in zelenjavo in pogledali znamenito son\u010dno uro. Vrnili smo se do \u017dupanije, kjer nas je \u010dakal avtobus. Odpeljal nas je do Apatina, kjer smo parkirali blizu glavne promenade. Z vodi\u010dema smo se sprehodili po njej do mestne hi\u0161e, si pogledali dvorano v kateri potekajo zasedanja.<\/p>\n

\"Ena<\/a>

Ena od teh je tvoja poslednja...<\/p><\/div>\n

Ustavili smo se v cerkvi Marijinega vnebovzetja in nato po promenadi \u0161li nazaj v avtobus. Promenada se je \u0161e nedavno imenovala po mar\u0161alu Titu, tablico s tem imenom ulice pa smo zasledili samo \u0161e na \u2013 cerkvi. Mogo\u010de se pa tudi njim kolca po starih \u010dasih? Ob celi promenadi so tudi igrala, punci sta se kar prerivali, katera bo sedela na ra\u010dki in katera na slonu.<\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a v Apatinu<\/p><\/div>\n

Son\u010den in vro\u010d dan se je naredil, zato smo bili kar zadovoljni, ko <\/span>smo spet sedeli v lepo klimatiziranem avtobusu. Ni pa nam bilo jasno, zakaj iz drugega avtobusa hodijo ven. Od enega do drugega je \u0161la govorica, da jih \u0161e nekaj \u010dakamo. In res sta bila tudi v na\u0161em avtobusu dva sede\u017ea prosta. Nekaj se jih je samovoljno lo\u010dilo od skupine in obsedelo v eni izmed gostilnic.<\/p>\n

\"\u010crna<\/a>

\u010crna Marija v cerkvi Marijinega vnebovzetja<\/p><\/div>\n

In smo jih \u010dakali. Deseterico njih. Uf, nekaj jeze je pa bilo. Predvsem sigurno pri tistih, ki so \u0161vicali v velikem avtobusu brez klime ali lovili morebitno sapico pod bli\u017enjim drevescem. Ko so kon\u010dno prav po\u010dasi in ni\u010d skesano pri\u0161le izgubljene du\u0161e, smo se odpeljali do pravoslavne cerkve na obali Donave, posve\u010dene zboru svetih apostolov.<\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev zbora svetih apostolov<\/p><\/div>\n

Jo \u0161e gradijo, pa jo je bilo kljub zidarskemu odru v osrednjem delu zanimivo videti. Za razliko od po\u010drnelih fresk v starih samostanih, so tu barve sve\u017ee in kar sijejo. Pred pivom v bli\u017enji restavraciji, sem \u0161el s puncama \u0161e do Donave. Ugotovili smo, da je voda v barvi bele kave prav topla. Zadnja postaja na na\u0161i poti so bile terme Junakovi\u0107. \u017dal velik novi bazenski kompleks \u0161e gradijo.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost cerkve v sve\u017eih barvah<\/p><\/div>\n

Obstoje\u010da notranja bazena s termalno vodo sta sicer odprta, toda kdo bi se pri tak\u0161nem lepem vremenu sploh hotel kopati v zaprtem prostoru. Zunanji bazeni so v renovaciji in tako tobogan in skakalnice odpadejo. Le mali termalni bazen je bil napolnjen z vodo, smrde\u010do po nafti. No, danes sigurno ni \u010dasa, mogo\u010de pa pridemo jutri, smo si mislili, ko je avtobus ponovno peljal v Apatin.<\/p>\n

\"Je<\/a>

Je kaj mokra?<\/p><\/div>\n

\n

Poslovili smo se od vodi\u010da, nas pa sta avtobusa odpeljala do izhodi\u0161\u010da nad kampom. Zve\u010der sta se zbli\u017eali na\u0161i punci in malo mlaj\u0161a fanta drugega avtodomarja. Skakanja in norenja je bilo toliko, da smo ju zve\u010der stresli iz hla\u010d in imeli obvezno umivanje, saj je bilo mivke povsod zadosti.<\/p>\n

\"Dobrote\"<\/a>

Dobrote<\/p><\/div>\n

Najprej so se pa\u010d metali po mivki in \u017eogali, potem pa gledali film, dokler ni okrog njih letal \u017ee pravi roj komarjev. Starej\u0161i, ki nam tak\u0161ne vragolije niso \u0161le ve\u010d po glavi, smo poslu\u0161ali govor predstavnika zdru\u017eenja kampov Srbije, potem pa so nam \u0161e pozno v no\u010d igrali tambura\u0161i. Mi pa smo mlaskali ob neke vrste pasulju, ki so ga pripravili Joco in njegovi. Odli\u010dno.<\/p>\n

\"Tambura\u0161i\"<\/a>

Tambura\u0161i<\/p><\/div>\n

\n

<\/p>\n

TR\u017dNICA V APATINU, BANJA – 17.5.2009 \u2013 <\/strong>Zjutraj je bil odhod predviden za deveto uro. In za \u010duda sploh nismo imeli prevelikih te\u017eav, da smo se pripravili in bili ob uri res \u017ee na kolesih. \u017diva je bila sicer malo \u010demerna, ko pa sva nekaj minut vozila za skupino, je nenadoma postala \u010disto dobre volje in oddrvela sva naprej kot raketi.<\/p>\n

\"Kolesarjenje<\/a>

Kolesarjenje proti Apatinu<\/p><\/div>\n

Ujela sva glavnino in z njo vozila do marine. Na kratko smo se ustavili, potem pa peljali do tr\u017enice. Tam se je res prodajalo svega i sva\u0161ta. Od seveda prevladujo\u010dega sadja in zelenjave, do ro\u017e, grmi\u010dkov, obla\u010dil, vsega, kar potrebuje\u0161 za popravilo kolesa, ma, ni da ni. Bolj ali manj smo samo firbcali, potem pa pristali na pivu v bli\u017enjem lokalu.<\/p>\n

\"Tr\u017enica<\/a>

Tr\u017enica v Apatinu<\/p><\/div>\n

Punci sta dobili sladoled, pa je bil eden tako bogi, da sem ga moral reklamirati. Sva\u0161ta. Joco in Bobek sta me zvlekla \u0161e enkrat na drugo stran tr\u017enice, kjer so mi na glavo nataknili klobuk iz umetnega br\u0161ljana. Pravi zeleni Jurij. Potem smo \u0161li pogledat \u0161e za slamnike, pa je bil eden prevelik in \u017ee malo po\u0161kodovan na vrhu, drugi preve\u010d \u017eenski\u2026ja, ve\u010d jih pa tako ali tako ni bilo. Torej ni\u010d.<\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e dva krompirja, pa bo kila...<\/p><\/div>\n

Kaj da ne. Bobek je zagledal roza nogavice in si jih takoj nataknil na noge. Smeha je bilo seveda obilo, njemu so bile pa tako zelo v\u0161e\u010d, da jih do zve\u010der ni ve\u010d dal iz nog. Poslovili smo se od Bobeka in odpeljali proti termam. Vmes smo se ustavili \u0161e v pekarni, potem pa peljali po kolesarski stezi. To so za razliko od tiste pri marini delali bolj na star na\u010din.<\/p>\n

\"Fr\u017eol\u010dek\"<\/a>

Fr\u017eol\u010dek<\/p><\/div>\n

Eden je spredaj pohodil koprive, zadaj so pa \u017ee asfaltirali. Pa kaj, pri nas \u0161e tak\u0161no komaj vidi\u0161. Pri termah smo ujeli Markota in Capija ter skupaj <\/span>sku\u0161ali parkirati pred recepcijo. Pa receptorju to ni bilo preve\u010d v\u0161e\u010d. Ko sem omenil mo\u017enost, da bi se naokoli odpeljali kar do bazena, je bil pa \u017ee \u010disto navdu\u0161en. Sprva smo zavili malo narobe, pa so nas delavci, ki gradijo nove notranje bazene, obrnili.<\/p>\n

\"Zeleni<\/a>

Pa so mi vsi govorili, naj ne kupujem tega preparata za rast las...<\/p><\/div>\n

Potem pa smo se mimo novega keglji\u0161\u010da prebili do bazena. Le ta je odprt, tako, da se ljudje lahko tudi zunaj malo namo\u010dijo. In \u0161e zastonj je bil. Pohvalno. Preoblekli smo se kar tam, ob bazenu, saj kak\u0161nih kabin za preobla\u010denje seveda ni bilo. Potem pa \u017ee \u010dofotali. Voda niti ni bila pretirano topla, zato pa o\u010ditno polna nafte. Punci sta se vseeno zabavali, le v senco pod mosti\u010dek sem zahteval, da gresta.<\/p>\n

\"Banja<\/a>

Banja Junakovi\u0107<\/p><\/div>\n

Vro\u010d in son\u010den dan je bil, pa \u0161e za ma\u017eo ni bilo \u010dasa. Sicer pa odklop v topli vodi. Prav za upokojence in u\u017eiva\u010de. Nekaj je bilo prvih in nekaj drugih. Kak\u0161en pa je seveda zmogel prevzeti tudi obe funkciji. Zakaj pa ne? Ko smo imeli vode dovolj, smo se se sklenili stu\u0161irati. En tu\u0161 je sicer delal, vendar je zmogel vodo pljuvati le skozi dve \u0161obi.<\/p>\n

\"Odprt<\/a>

\u017dal je odprt le en bazen<\/p><\/div>\n

Na pribli\u017eno smo nafto sprali s sebe, se oblekli in namazali ter ob odhodu ugotovili, da ima \u017diva prazno kolo. Na sre\u010do se ga je dalo napumpati in je spu\u0161\u010dal le po\u010dasi. Vseeno sem potem pumpo aktiviral vsaj vsaka dva ali tri kilometre. \u0160e kratek postanek pri helikopterju iz arzenala biv\u0161e JNA, potem pa smo po kolesarski stezi \u017ee vozili do Apatina in naprej mimo marine do restavracije Plava ru\u017ea.<\/p>\n

\"Nasedli...\"<\/a>

Nasedli...<\/p><\/div>\n

Njen lastnik je znani ko\u0161arkar \u017deljko Rebra\u010da. V senci je sedelo \u017ee nekaj avtodomarjev, pa tudi sicer je bila gne\u010da kar precej\u0161nja. Z nekaj truda smo tudi za nas na\u0161li mesto. In naro\u010dili. In potem \u010dakali. In \u010dakali. In \u010dakali. Debeli dve uri za nekaj \u010devapov. Razlog je bil pa\u010d v tem, da so nas \u0161teli k sosednji mizi, ki pa je \u010dakala, da jim spe\u010dejo ribe. In so pa\u010d hoteli vse postre\u010di naenkrat.<\/p>\n

\"La\u010dna,<\/a>

La\u010dna, pa dolgcajt...<\/p><\/div>\n

No, dobro je pa kar bilo. Ve\u0161alica s kajmakom, rolana piletina, ne\u010du da jedem in nisam gladan. Slednje so otro\u0161ke porcije, \u010devapi s pomfrijem in mini pica. Pomlaskali smo, \u017ee presneto la\u010dni, na\u0161o ve\u010derjo. Potem pa ponovno napumpali \u017divino kolo in se odpeljali proti kampu. Vmes smo \u0161e enkrat dopumpali, potem pa v kampu zaflikali zra\u010dnico. Danes je vse naokoli \u0161e bolj bren\u010dalo, zato smo kmalu izginili v avtodom.<\/p>\n

\"Rolana<\/a>

Rolana piletina<\/p><\/div>\n

Ko so otroci pogledali ve\u010derno risanko in \u0161li v posteljo, sem od\u0161el \u0161e malo na klepet pod hru\u0161ko. Potem pa v posteljo, jutri bo potrebno vstati zgodaj, odhod je to\u010dno ob osmih.<\/p>\n

\n

<\/p>\n

NOVI SAD, PETROVARADIN, FRU\u0160KA GORA \u2013<\/strong> 18.5.2009 <\/strong>\u2013 Ura \u0161e ni zvonila, ko sem bil \u017ee buden. Vstali smo pravo\u010dasno, se oblekli in malo pred osmo \u017ee stali pred avtobusom.<\/p>\n

\"\u017ditnica\"<\/a>

\u017ditnica<\/p><\/div>\n

Ustavila pa me je Cilka in vpra\u0161ala, \u010de imam s seboj brisa\u010do. Ali se gremo kopat ali bo pa\u010d tako vro\u010de? Ne, ne, ne. Gremo v pravoslavni samostan na Fru\u0161ki gori in rabim dolge hla\u010de. Za\u0161printal sem nazaj v kamp, zagrabil kavbojke in se vrnil. Kak\u0161no minuto sem sedel v avtobusu, ko se je po meni ulilo. Uf, danes pa je soparno.<\/p>\n

\"Mercator,<\/a>

Mercator, Merkur, kot bi bili doma...<\/p><\/div>\n

Do Novega Sada naj bi se peljali uro in pol, tako je potrdila tudi vodi\u010dka, ki nam je po poti povedala nekaj stvari o Vojvodini, zgodovini, etni\u010dni sestavi. Zanimivo. Vmes pa smo gledali velika polja, kjer so se med \u017eitom rde\u010dili maki in manj\u0161a z makom z vijoli\u010dnimi cvetovi. Za makovke verjetno. Mogo\u010de pa kak\u0161no glavico spotoma \u0161e malo zare\u017eejo, smo se smejali.<\/p>\n

\"SPENS\"<\/a>

SPENS<\/p><\/div>\n

Prehitevali smo za na\u0161e kmete nekam predpotopne traktorje. Na cestah pa \u0161e veliko Jugotov, Zastav 101, Lad in celo Trabanta smo videli. Kot bi se potopili v zgodovino. Do Novega Sada smo se vozili skoraj uro ve\u010d, kot je bilo napovedano. Peljali smo se mimo SPENSA (Stolnotenisko prvenstvo Novi Sad) \u2013 \u0160portnega in poslovnega centra Vojvodine in izstopili na bulevarju Mihajla Pupina.<\/p>\n

\"Donavski<\/a>

Donavski park<\/p><\/div>\n

\u010cez Dunavski park smo se ob poslu\u0161anju vodi\u010da sprehodili do Dunavske ulice. Dan je bil son\u010den in vro\u010d. Zato smo po ulici hodili na strani, ki je dajala vsaj nekaj sence. Nekaj prostih minut je bilo ravno prav, da sta punci polizali sladoled. Ponovno smo se zbrali pred spomenikom Jovanu Jovanovi\u0107u Zmaju.<\/p>\n

\"Donavska<\/a>

Donavska ulica<\/p><\/div>\n

Tam smo izvedeli zanimivosti o sede\u017eu ba\u010dkega bioskupa – Vladi\u010danskem dvoru in bli\u017enji pravoslavni \u2013 Saborni cerkvi. Po ulici Zmaja Jovina smo se mimo stranske Mileti\u010deve ulice napotili do Trga svobode. Na njegovem robu stojijo katoli\u0161ka cerkev Marijinega imena, v kateri sem s puncama na\u0161el nekaj sence in hladu, mestna hi\u0161a, hotel Vojvodina in druge.<\/p>\n

\"Za<\/a>

Za mestno hi\u0161o so var\u010dni Vojvodinci porabili na\u010drte Mestne hi\u0161e v Gradcu<\/p><\/div>\n

Predvsem o Hotelu Vojvodina, nekdanjem hotelu Jelisaveta (kasneje kraljica Marija), poimenovanem po cesarici Elizabeti (Sisi), \u017eeni kralja Franca Jo\u017eefa. Ta je bil velikokrat gost Novega Sada in se je ravno v hotelu, poimenovanem po njegovi \u017eeni, zabaval z doma\u010dimi lepoticami. Menda jih je \u0161e posebej rad s sabljo tepel po nagi riti. Uau, to pa je bila zabava.<\/p>\n

\"Cerkev\"<\/a>

Katoli\u0161ka cerkev Marijinega imena<\/p><\/div>\n

Mimo stavbe gledali\u0161\u010da, ki po mnenju vodi\u010da ne spada ravno v to okolje (s \u010dimer smo se strinjali), smo spet pri\u0161li do avtobusa. Odpeljali smo se \u010dez Donavo v Petrovaradin. Avtobusa sta nas na plo\u010dnik stresla v spodnji trdnjavi. Bobeku se je kar smejalo, saj je v bli\u017eini slu\u017eil voja\u0161ki rok in se je prvi\u010d po dolgih letih vrnil na mesto zlo\u010dina.<\/p>\n

\"Petrovaradin\"<\/a>

Petrovaradin<\/p><\/div>\n

Nam pa se ni tako smejalo, ko nam je vodi\u010d napovedal vzpon po dobrih dvesto stopnicah. In to v tej vro\u010dini. Huh. Iz obzidja se nam je odprl lep razgled na Donavo in Novi Sad, v daljavi je bila Fru\u0161ka gora. Mi pa smo poslu\u0161ali zgodbe o trdnjavi. Ko so leta 1691 Avstrijci pregnali Turke, so podrli zgradbe na tem mestu in v naslednjem letu \u017ee polo\u017eili temeljni kamen za trdnjavo.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na Donavo in Novi Sad<\/p><\/div>\n

Sama gradnja je trajala ve\u010d stoletij, saj so trdnjavo stalno \u0161irili in utrjevali. Kot tak\u0161na je odbila vse napade in je tako prekr\u0161ila rek, da sta vsaka \u017eenska in trdnjava osvojljivi. V zvezi z njo obstaja vrsta legend, predvsem o podzemskem rovu, ki naj bi vodil celo pod Donavo. Vendar ga nikoli niso na\u0161li, na\u010drt trdnjave pa naj bi bil na Dunaju v dr\u017eavnih arhivih, kjer ga sploh ni mo\u017eno videti.<\/p>\n

\"Trdnjavo<\/a>

Trdnjavo so avtodomarji uspe\u0161no zavzeli<\/p><\/div>\n

Trdnjava naj bi bila samo enkrat resneje po\u0161kodovana, in sicer takrat, ko je bila \u017ee priljubljena rezidenca Tita. Ob obisku Gadafija so namre\u010d morali en vogal pri oficirskih zgradbah malo obtesati, da je njegova limuzina lahko zvozila ovinek. Podzemlje trdnjave, ki se nahaja v \u0161tirih nadstropjih, ima vsaj 16 kilometrov rovov, od katerih jih je 8 raziskanih, dva pa sta bila celo na voljo za ogled, dokler jih ni poplavilo zaradi po\u010dene kanalizacijske cevi.<\/p>\n

\"Zbogom<\/a>

Zbogom oro\u017eje...<\/p><\/div>\n

Prav kuhali smo se, celo ob spustu navzdol proti avtobusom je bilo neznosno vro\u010de. Malo pred parkiri\u0161\u010dem smo se nasmehnili ob policijskem avtomobilu, ki je bil ne le obtol\u010den, temve\u010d kar konkretno zarjavel. Iz Petrovaradina smo se odpeljali proti Sremskemu Karlovcu in zavili na Fru\u0161ko goro. Ustavili smo se pred samostanom Kru\u0161edol.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Vhod na posestvo samostana Kru\u0161edol<\/p><\/div>\n

\u017de med potjo sem se preoblekel v kavbojke. \u010ce \u017ee mora tako biti. Prav hecno, ko se v najve\u010dji vro\u010dini \u0161e bolj obla\u010di\u0161. \u0160e toliko bolj, ko je pred vstopom v samostan \u017eenska, ki prodaja spominke, zamomljala, da se v kratkih hla\u010dah ne sme noter, poslu\u0161al pa je itak ni nih\u010de. Ravno tako, kot ni nih\u010de poslu\u0161al, da se znotraj ne sme slikati.<\/p>\n

\"Samostan<\/a>

Samostan Kru\u0161edol<\/p><\/div>\n

No ja, sprva \u017ee. Ko pa se je \u010dez kak\u0161no minuto prvi\u010d pobliskalo, je bila notranjost takoj podobna siloviti poletni nevihti. Vodi\u010d je bil tiho, tisti paparaci, ki smo se sprva skrivali za stebri, pa smo stopili na plan. \u010ce \u017ee vsi drugi\u2026 \u010casa, da bi se podali v \u0161e katerega izmed preostalih samostanov na Fru\u0161ki gori, ni bilo ve\u010d.<\/p>\n

\"Freske<\/a>

Freske nad vhodom<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo se v Sremski Karlovac in tam zavili proti Stra\u017eilovu. V Brankovem \u010dardaku so nam postregli kosilo, \u010devape in ostalo meso iz \u017eara. Ter pomfri. Klasika pa\u010d. Pa mrzlo pivo. Vsaj pri na\u0161i mizi smo ga imeli. Pri drugih so nekateri to\u017eili, da je pivo pretoplo. Hm, ko pa izgleda, da v hladilniku ni bilo dovolj prostora. So jim poleg servirali kar led. Sva\u0161ta.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost samostana<\/p><\/div>\n

Stra\u017eilovo je sicer priljubljen izletni\u0161ki cilj in tudi izhodi\u0161\u010de za izlete na Fru\u0161ko goro. Kot so nam pojasnili, bi malo ni\u017eje, pod gostilnico, brez te\u017eav lahko vsakdo parkiral avtodom in prespal. Po kosilu smo se zbasali nazaj v avtobus in izvedeli, da z ogledom Sremskega Karlovca ne bo ni\u010d, \u0161e vedno nas je namre\u010d priganjal ta neusmiljeni \u010das.<\/p>\n

\"Brankov<\/a>

Brankov \u010dardak<\/p><\/div>\n

Smo se pa ustavili pred muzejem \u010debelarstva in vinsko kletjo dru\u017eine \u017divanovi\u0107. Najprej smo zavili v vinsko klet, kjer nam je gospodar \u017darko povedal marsikaj zanimivega o zgodovini vinarstva v Vojvodini in razli\u010dnih vrstah vina, ki jih pridelujejo v teh krajih. V hladu kleti, med lesenimi in nerjavnimi sodi, ga je bilo prav prijetno poslu\u0161ati.<\/p>\n

\"Vinska<\/a>

Vinska klet \u017divanovi\u0107<\/p><\/div>\n

Preselili smo se v muzej \u010debelarstva in izvedeli marsikaj zanimivega, celo o Janezu Jan\u0161i in muzeju \u010debelarstva v Radovljici. Ne me basat\u2026 Sledila je degustacija vina, belo in rde\u010de, suho in sladko, razli\u010dne sorte, tudi res zanimive npr. bermet. Vse si je sledilo v nekem razumnem zaporedju. Na koncu je bilo vino mo\u017eno tudi kupiti. Glede na cene, so jih ob na\u0161em prihodu navili na evropski nivo.<\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej \u010debelarstva<\/p><\/div>\n

Spakirali smo se nazaj v avtobus, in se v Novem Sadu poslovili od vodi\u010dev. Poobla\u010dilo se je, soparni dan je pa\u010d zahteval svoj davek. Vse naokoli smo lahko opazovali bliske, enkrat je strela udarila precej blizu avtobusa. Vo\u017enja je spet trajala ve\u010d kot uro in pol. Ni nas motilo. Tiste, ki smo imeli stre\u0161na okna zaprta. Drugi pa so se ob nalivu, skozi katerega smo vozili, le dr\u017eali za glavo.<\/p>\n

\"Petrovaradinska<\/a>

Petrovaradinska trdnjava pred nevihto<\/p><\/div>\n

Ko smo se vrnili v kamp, je bilo komarjev \u0161e vedno veliko. Na sre\u010do tistih z odprtimi okni je v kampu ostalo suho, nevihta se je razbesnela vse naokoli. Joco je imel prav, v Apatinu je vreme res malo posebno. Zve\u010der so pri\u0161li igrat cigani. Njihovo \u017ee ne vem katero ponovitev \u00bbZa Beograd\u00ab so \u0161e najbolj navdu\u0161eno poslu\u0161ali komarji, ki so vsaj nas pregnali v avtodom.<\/p>\n

\"Za<\/a>

Za Beograd, firmom Krsti\u0107...<\/p><\/div>\n

Utrujen od napornega dneva, je preostanek posadke zaspal. Jaz pa sem \u0161e malo klofal po ra\u010dunalniku, potem pa \u017ee \u0161tel zvezde skozi stre\u0161no okno v alkovnu.<\/p>\n

\n

<\/p>\n

KOLESARJENJE V BA\u010cKI MONO\u0160TOR, DONAVA \u2013 19.5.2009<\/strong> \u2013 Odhod ni bil predviden tako zgodaj, \u0161ele ob desetih. Dovolj \u010dasa za priprave in klepet. Odli\u010dno. Zbrali smo se na cesti in se odpeljali v lep, son\u010den in vro\u010d dan.<\/p>\n

\"Pred<\/a>

Pred odhodom<\/p><\/div>\n

Po cesti v smeri Somborja. Kraj\u0161i postanek pri eni od \u010dard, ravno toliko, da smo spet la\u017eje zadihali in opazovali vrsto ribi\u010dev, ki so namakali trnke v vodo. Bogsigavedi, \u010de bodo tudi res kaj ujeli v tisti mlaku\u017ei? Na drugi strani mostu \u010dez kanal smo zavili levo in vozili po kolovozu ob kanalu, malo po nasipu in malo pod njim.<\/p>\n

\"Bo<\/a>

Bo kaj ulova?<\/p><\/div>\n

Pot je bila ve\u010dino \u010dasa \u010disto dobra, v\u010dasih pa je bilo potrebno malo ve\u010d previdnosti, saj so jo traktorji nekoliko zrili. Ko smo prispeli v Ba\u010dki Mono\u0161tor, je bila kolona \u017ee raztegnjena kot kvaliteten \u010digumi. Ker nismo hoteli \u010dakati na soncu, smo zavili k bli\u017enji kmetiji v senco. Ko so nas doma\u010di opazili, so takoj prinesli razli\u010dne vrste \u017eganja. Dunja, marelica, hru\u0161ka. Fajn.<\/p>\n

\"Cesta<\/a>

Cesta po nasipu<\/p><\/div>\n

Punci sta komaj \u010dakali, da gremo dalje, saj ju je mu\u010dila \u017eeja. Ves sok sta v \u0161tirinajstih kilometrih na soncu popili kot gobe. Na sre\u010do ju je Cilka potola\u017eila z nekaj pija\u010de. Hvala! Ko so doma\u010dini, katerim smo se tako nenapovedano prislinili, uspe\u0161no <\/span>zakrpali zra\u010dnico, ki je pri enem od koles spustila du\u0161o, smo se z nekaj litri alkohola ve\u010d v nahrbtnikih odpeljali kilometer dalje skozi vas.<\/p>\n

\"Pod<\/a>

Pod Bo\u017ejim nadzorom...<\/p><\/div>\n

Zavili smo v Tesno ulico do etno hi\u0161e Kuvelji\u0107, parkirali kolesa in si najprej ogledali notranjost hi\u0161e iz zemlje, lesa in trsta. Kot neko\u010d. Nasmejali smo se sobi, ki so jo imeli samo, da so se pokazali pred sosedi in gosti. Vsaj ena sodobna stvar je torej tu\u2026 Zunaj nas je \u010dakala pija\u010da – bezgov sok in soda, pa seveda pivo.<\/p>\n

\"Soba<\/a>

Soba za razkazovanje...<\/p><\/div>\n

Na mizo so prihajali divja\u010dinski kulen, mladi sir in marinirana dimljena Deverika. Menda to ribo iz Donave kuhajo na 150 stopinjah, dimijo in potem vlo\u017eijo v olje. Kosti, kot da bi ne bilo. Punci sta bolj ali manj samo zavihali nosove in od\u0161li do obale enega od kanalov Donave. Tam se je res marsikaj dogajalo. Jeleni so pre\u010dkali reko, po vodi se je zvijala ka\u010da, \u017eabe so regljale kot za stavo.<\/p>\n

\"Divja\u010dinski<\/a>

Divja\u010dinski kulen in mladi sir\u010dek<\/p><\/div>\n

Med klepetom je \u010das kaj hitro mineval. \u0160e skupinska slika pred vhodom in \u017ee smo spet sedli na kolesa. Da bi za\u0161pilili klobaso, smo nazaj peljali \u010dez enega od mostov in sprva po prijetni senci gozda. Ko smo spet pri\u0161li do nasipa, smo pod njim zavili na makadamsko pot in ji sledili proti kampu. Pokrajina je bila prav \u010darobna in odli\u010dna za kolesarjenje. Le prevro\u010de je bilo, sence pa dale\u010d naokoli nobene.<\/p>\n

\"Dervenika\"<\/a>

Deverika<\/p><\/div>\n

Po pribli\u017eno tridesetih kilometrih, od kar smo odrinili iz kampa, smo pred seboj ponovno ugledali znano kri\u017ei\u0161\u010de. Komaj smo dobro parkirali, \u017ee sem pri\u0161el na dan z idejo, da bi se \u0161li lahko kopat v zaliv Donave, k Plavi ru\u017ei, na mestno pla\u017eo. Punci sta bila za, niti pet kilometrov dodatnega kolesarjenja do tja, ju ni motilo. In smo \u0161li.<\/p>\n

\"\u010cudne<\/a>

\u010cudne ribe...<\/p><\/div>\n

Pridru\u017eila sta se nam tudi Janka in Bobe, ki je vsake toliko \u010dasa vklopil svojo motorno prduljo in pri\u0161ibal mimo, punci pa sta v pravem tekmovalnem duhu sku\u0161ali ostati prvi. Pri Plavi ru\u017ei smo zavili na mivkasto pla\u017eo, prislonili kolesa na \u0161tango ko\u0161arka\u0161kega ko\u0161a in se zapodili v vodo. Uf, osve\u017eilno. Voda je bila namre\u010d za na\u0161a pregreta telesa ravno prava.<\/p>\n

\"Jest<\/a>

Jest pa \u017ee ne bom na skupinski sliki...<\/p><\/div>\n

\n

Tam okoli 20 stopinj, po ob\u010dutku. Ajda in \u017diva sta u\u017eivali v mivki in gradili gradove. \u017diva je le na kratko zaplavala, Ajda pa je bila bolj koraj\u017ena. Ko so kajaka\u0161i pregnali dva va\u017ei\u010da na vodnih skuterjih, sva zaplavala \u010dez cel zaliv, tam na\u0161la svetle\u010do se \u0161koljko in se vrnila nazaj. Stu\u0161irali smo se in hitro napravili, saj je za razliko od pla\u017ee okoli tu\u0161ev in mesta, kjer smo imeli parkirana kolesa pri\u010dakujo\u010de kro\u017eil velik roj krvo\u017eeljnih komarjev.<\/p>\n

\"Eden<\/a>

Eden od rokavov Donave<\/p><\/div>\n

Doma\u010dini so nas kar malo \u010dudno gledali, ko smo v paniki odklenili kolesa, jih potisnili po bregu do ceste in se skoraj pognali v beg. Na pol poti proti kampu smo se ustavili ob pastirju, ki je bral knjigo in pasel koze. Mlad fant. Pa smo jo kmalu popihali dalje, saj so komarji tudi tu igrali glavno vlogo. On pa ni\u010d, je mirno pasel dalje in bral knjigo. Sva\u0161ta.<\/p>\n

\"Kolesarjenje<\/a>

Kolesarjenje proti kampu<\/p><\/div>\n

Mogo\u010de se je dan prej najedel \u010debule, od doma smo dobili namig, da to pomaga. Pre\u017eene komarje in vse ostalo. V kampu sem zlo\u017eil kolesa na prtlja\u017enik in pripravljal ostalo za pot domov. Vreme naj bi bilo namre\u010d po nekaterih napovedih naslednji dan bolj slabo, pakiranje v de\u017eju pa je vse prej kot prijetno. Nekateri so \u017ee odhajali proti domu, drugi so najeli kombi in od\u0161li v Sombor na paprika\u0161.<\/p>\n

\"Bobek<\/a>

Bobek \u017ee plava<\/p><\/div>\n

Mi se sicer poznemu vabilu nismo odzvali, punci je namre\u010d bolj zanimal ra\u010dunalnik, v kratkem pa sem zanju tudi tako ali tako na\u010drtoval spanje. V kampu so ostali tudi Bobe, Janez in Fridl. Ko smo odvili \u017earnico na bli\u017enji lu\u010dki, so se komarji zagnali proti drugi lu\u010di, mi pa smo imeli mir. Dokler smo klepetali in degustirali raznorazne doma\u010de dobrote.Teko\u010de in tiste, v bolj trdi obliki. Njamsi.<\/p>\n

\"Uf,<\/a>

Uf, tale bela kava je pa res osve\u017eilna...<\/p><\/div>\n

Ko nas je Bobe hotel spet malo razsvetliti, so komarji pogruntali svojo zmoto in \u017ee so bili nazaj. \u0160e malo smo jih trpeli, potem pa, zavedajo\u010d se dolge vo\u017enje naslednji dan, od\u0161li spat.<\/p>\n

\n

\n

<\/p>\n

TR\u017dNICA V APATINU, POT DOMOV \u2013 20.5.2009 <\/strong>\u2013 Zjutraj so po\u010dasi odhajali \u0161e ostali avtodomarji.<\/p>\n

\"Jagode\"<\/a>

Jagode<\/p><\/div>\n

\n

Poslavljali smo se od njih, potem pa smo se od Joca in Cilke poslovili tudi mi. Med zahvaljevanjem za lepe dni, ki smo jih pre\u017eiveli v Bud\u017eaku, so <\/span>Bobe, Janez in Fridl u\u0161li naprej. Na cesti proti Apatinu me je ujel Franci, skupaj pa sva ostale ujela na bencinski \u010drpalki. Naslednji postanek je bil v Apatinu, kjer smo v trgovini z vsemogo\u010dim ki\u010dem in ostalo kramo in na tr\u017enici zapravili zadnje dinarje.<\/p>\n

\"Neprimerno<\/a>

Neprimerno bolj pusta tr\u017enica<\/p><\/div>\n

Seveda iz Apatina nismo smeli oditi brez lokalnega spominka \u2013 Jelen piva iz Apatinske pivovarne. \u0160e zadnji\u010d smo mahali Vojvodini in \u0161irnim ravninam ob vo\u017enji proti Sonti in naprej meji. Tam me je policajka vpra\u0161ala, kako je bilo v Apatinu in v isti sapi poudarila, da je \u017ee sli\u0161ala, da so nas po\u017erli komarji. Za\u017eelela nam je, da bi jih kmalu spet obiskali.<\/p>\n

\"Promenada\"<\/a>

Promenada<\/p><\/div>\n

Itak, da bomo, saj je fajn. Predvsem pa so tudi ljudje neizmerno prijazni. Tudi na Hrva\u0161ki meji je bil policaj prijazen. Le tisti, ki je v civilu stal poleg, je zopral, da naj pogleda \u0161e noter. Sem mu odprl zadaj, pa je izdavil \u2013 \u00bbma, ne\u010demo, da ulazimo, sve \u010demo uprljati\u00ab. Ko sem rekel, naj le stopi naprej, se je opogumil in stopil na vrh stopnic in mi prakti\u010dno hkrati \u017ee vrnil potne liste in izstopil. Sre\u010dno.<\/p>\n

\"Razminiranje<\/a>

Delo na minskih poljih...<\/p><\/div>\n

Takoj za mejo smo se poslovili. Janez in Fridl sta odhajala proti Mad\u017earski, midva z Bobekom pa po avtocesti proti domu. Na cesti proti Osijeku smo opazovali dela na minskih poljih. Nevarno delo, ni kaj. Ko sva v Osijeku ravno peljala proti cestninski postaji, sva presene\u010deno opazila, da nama nasproti peljeta dva avtodoma.<\/p>\n

\"S<\/a>

S samohodko na koncu polje \u0161e preorjejo...<\/p><\/div>\n

Zadnjega Hymerja ni bilo te\u017eko zgre\u0161iti. Le kam sta Janez in Fridl zalutala? Pomahali smo si, potem pa je bila pred nami le \u0161e dolgo\u010dasna avtocesta. Pred Zagrebom smo se ustavili toliko, da smo naredili juho in pope\u010dene kruhke ter za posladek dobili sladoled. Na meji ni bilo te\u017eav, \u0161e nato\u010dil sem gorivo in \u017ee smo hiteli Maji v objem.<\/p>\n

\"Postanek<\/a>

Postanek za kosilo in sladoled<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD V BUD\u017dAK \u2013 15.5.2009 \u2013 Po nekaj prera\u010dunavanja sem spoznal, da bo \u0161e najbolj\u0161e, \u010de zjutraj sko\u010dim v slu\u017ebo. Ker pa smo morali biti ob treh na Obre\u017eju, sem ob enajstih \u017ee peljal proti domu. Tam je bilo potrebno poskrbeti le \u0161e za zadnje malenkosti in Maji kupiti drobno pozornost, saj je bil danes […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,37],"tags":[],"class_list":["post-2472","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-potepanja","category-srbija"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2472","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2472"}],"version-history":[{"count":19,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2472\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2572,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2472\/revisions\/2572"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2472"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2472"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2472"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}