![\"Pot\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/05\/boden1.jpg\")
<\/a>Pot<\/p><\/div>\n
ODHOD PROTI BODENSEEJU \u2013 23.4.2009 \u2013 <\/strong>Zgodaj popoldan sem pri\u0161el iz Portoro\u017ea, kjer sem bil na dvodnevnem seminarju. \u010cakale so nas \u0161e zadnje priprave in potem dolga pot. Pred nami so bili prvomajski prazniki. Namen je bil, da vzamemo BodenseeErlebniskarte (BEK) – http:\/\/www.bodensee-erlebniskarte.info in si izlet okoli Bodenskega jezera naredimo tako bolj zanimiv.<\/p>\n Jutro nam bo ponudilo lep pogled na Chiemsee...<\/p><\/div>\n \u010ceprav slovimo, da imamo pot na\u010drtovano \u017ee dale\u010d vnaprej, temu za \u010duda ni bilo tako. Le malo pred odhodom smo se odlo\u010dili, da zaokro\u017eimo okoli jezera v smeri urinega kazalca, ob poti pa smo dolo\u010dali kam gremo in kaj ho\u010demo videti. Seveda smo predvsem kmalu ugotovili, da je zanimivosti, v\u0161tetih v kartico dale\u010d preve\u010d, da bi si vse ogledali.<\/p>\n Tradicijo je potrebno negovati...za vsako ceno...<\/p><\/div>\n Poleg tega so nekatere v tem \u010dasu \u0161e zaprte ali pa so bile vsaj takrat, ko smo \u0161ibali mimo. Tako smo pa\u010d, z megleno vizijo v glavi, odrinili na pot. Odhod pa se nam je spet kar nekam zavlekel. \u010ceprav sem optimisti\u010dno upal, da jo bomo proti Nem\u010diji ubrali najkasneje ob osmih, je kazalec lezel \u017ee \u010dez deveto, ko smo kon\u010dno dvignili sidro in odpluli.<\/p>\n Odpluli smo dogodiv\u0161\u010dinam naproti...<\/p><\/div>\n V Kranju sem \u0161e malo preveril pritisk v gumah, potem pa smo bili \u017ee na avtocesti. Drveli smo proti Karavan\u0161kemu predoru in naprej preko Avstrije. Pri Tauern tunelih smo imeli sre\u010do, saj smo pri\u0161li le minuto ali dve po tistem, ko se je pri\u017egala zelena lu\u010d. Sicer je bilo zaradi del potrebno \u010dakati do petdeset minut. Pri Salzburgu smo zavili iz avtoceste in nato\u010dili gorivo.<\/p>\n Na poti so nas \u010dakala nenavadna prevozna sredstva...<\/p><\/div>\n Precej ceneje kot pri nas. Ura je bila \u017ee krepko \u010dez polno\u010d, vendar sem se pri tankanju toliko zbudil, da sem vedel, da bo \u0161lo tistih petdeset kilometrov do Chiemseeja brez te\u017eav. In res sem bil \u0161e \u010disto buden, ko sem kon\u010dno parkiral na \u017ee znanem parkiri\u0161\u010du (N47.8338088 E12.4075913). Kljub prepovedi, so se tam ugnezdili tudi trije tovornjaki, kar <\/span>pa nas ni motilo, saj bi bili sicer kar malo osamljeni.<\/p>\n ...divje \u017eivali...<\/p><\/div>\n \n LEGOLAND, BAD WURZACH \u2013<\/strong> 24.4.2009<\/strong> \u2013 Zjutraj so nas prebudili tovornjaki, ki so drveli mimo. Vemo, da parkiri\u0161\u010de ni najbolj mirno, kar se spanja ti\u010de, vendar gre po eni strani skoraj \u017ee za tradicijo, da pred dalj\u0161imi potmi prespimo tukaj, po drugi strani pa smo si spet obetali lep pogled na jezero in otoka. In skozi okno v alkovnu buljili v jutranjo meglo. Spet. Hm, to tradicijo bo po\u010dasi treba prekiniti.<\/p>\n ...zanimivi ljudje...<\/p><\/div>\n Hitro sem se oblekel, dal kontakt in peljal naprej proti M\u00fcnchnu. Med tem se je \u0161e preostali del posadke za\u010del ogla\u0161ati iz ozadja avtomobila in kmalu so vsi napeto (ja pa jade) spremljali kako drvimo mimo bavarskega glavnega mesta in naprej proti G\u00fcnzburgu. Ker avtocesto \u0161irijo, je bil precej\u0161en del tega odseka v gradnji. Tako smo do vhoda na parkiri\u0161\u010de (N48.4247010 E10.2973072) pripeljali kak\u0161no minuto \u010dez deset, ni\u010d usodnega.<\/p>\n ...zabavna glasba...<\/p><\/div>\n Bolj usoden bi bil lahko prehod preko rampe. Pritisnem na gumb. Ni\u010d. Ponovno. Ni\u010d. Grem malo naprej. Ni\u010d. Pa nazaj in spet naprej. Ni\u010d. Potem sem se le osredoto\u010dil na napise na displej\u010dku. Ne morete dobiti karte brez vozila. Ja, glupi \u010dip, bo\u0161 ti videl, ko ti moje dobre tri tone te\u017eko ne-vozilo zapelje na drobovje. Bentenje pa se ni stopnjevalo, saj je pritekel varnostnik.<\/p>\n ...povratek v zgodovino...<\/p><\/div>\n Senzor je \u0161el rakom \u017evi\u017egat, zapisal si je podatke, razlagal, kje pla\u010damo parkirnino in odprl ro\u010dno rampo. Super, gremo. Bum, bum, bum, bum, bum. Vraga, kaj pa je bilo to? Rampa je butala po avtodomu. Hitro sem sko\u010dil ven pogledat, \u010de ga je \u0161e kaj ostalo. Uf, na sre\u010do je rampa plasti\u010dna in tako lahka, spodaj pa ima gumo. Tolkla je to\u010dno po celi dol\u017eini ograjice za alkovnom. Zlezel sem gor in pogledal. Ni panike, vse je izgledalo celo.<\/p>\n ...in izlet v prihodnost.<\/p><\/div>\n Vseeno sem na informacijah povedal, kaj se je zgodilo, saj bi \u010dez kak\u0161en mesec, ko bi ugotovil, da je vseeno kaj premaknilo in da je na\u0161a streha tak\u0161na kot sito, te\u017eko \u0161e kaj ugotovil. \u0160ef varnosti me je odpeljal na parking, kjer je od spodaj poslikal pre\u010dko in seveda \u0161e zadaj tablico. Potem pa sem se kon\u010dno lahko pridru\u017eil puncam v parku. Najprej smo \u0161li na Lego racerje.<\/p>\n Vedeli smo, da bo za uspeh potrebno uporabiti vse mo\u010di...<\/p><\/div>\n Bilo je vse prazno, tako da smo po kon\u010dani vo\u017enji kar ostali v vlakcu ali se pa\u010d le presedli v tistega, ki je bil prvi v vrsti. Od tu smo \u0161li po parku, iskali novosti leto\u0161njega leta in ugotavljali kaj se spla\u010da preizkusiti. Pa prav veliko novosti pa\u010d ni. Akvarij odpirajo \u0161ele v drugi polovici maja, film o Mojstru Mihi pa smo si ogledali, \u010deprav nas je presenetilo, da v njem celo govorijo. Zgodba je jasna, Miha ali Bob, kot mu pravijo Nemci, zgradi Achterbahn in s stra\u0161ilom in Mici se zapeljejo po njem.<\/p>\n ...in tehni\u010dno znanje. <\/p><\/div>\n Po filmu je \u0161la Maja kuhat, z otroci pa smo naredili \u0161e krog s \u010dolni, v Fabriki ugotovili, da rampa ni edino, kar se jim je pokvarilo, zapeljali smo se na zmaju in po\u010dasnem avtomobil\u010dku nad parkom. Po kosilu smo \u0161li \u0161e Maji pokazat, da je zmaj \u0161e vedno isti, da se Bionicli vrtijo tako kot prej in da v Fabriki dajejo \u0161e vedno (skoraj) iste kocke. Punci sta se dvigali na stolpu, Niagara pa nas je tako zmo\u010dila, da je uslu\u017ebenec na izhodu pokazal name in zatrdil \u00bbtako mora biti\u00ab. Mogo\u010de pa res.<\/p>\n A taka ja pa\u010d na\u0161a pot. Zato, Gumpi, mi smo pr'pravl'n, po\u017een!<\/p><\/div>\n Pri sestavljanju smo si zaslu\u017eili diplomo, ravno preden so atrakcije prenehale delovati, pa sta se punci \u0161e zavrteli na vodnih skuterjih. Na izhodu sem \u0161el po karto za parkiranje. Ker je bila \u0161e ista uslu\u017ebenka kot zjutraj, sem ji namignil, da bi pa glede na to, da so me danes \u017ee tepli z rampo vseeno lahko imel vsaj parkiranje zastonj. Urejeno. Na izhodu je tokrat rampa ostala lepo pokonci, kolesa pa so se \u017ee vrtela v smeri Bad Wurzacha.<\/p>\n Vitalium v Bad Wurzachu<\/p><\/div>\n Tam smo najprej malo iskali, saj ni vedno najbolje, da v navigacijo da\u0161 naslov iz prospekta. Kon\u010dno smo ugotovili, kje so parkiri\u0161\u010da in do njih peljali mimo po\u010divali\u0161\u010da za avtodome. Se nismo sparkirali, saj smo imeli za danes \u0161e .na\u010drte. Tako smo avtodom parkirali na mestih za avtomobile (N47.9133712 E9.9057750), malo je viselo, pa ne preve\u010d. Na blagajni bazenov sem naredil pravi zastoj, saj je bilo za nakup Bodensee Erlebniskarte potrebno izpolniti formular in pripraviti kartice.<\/p>\n Bazen je zaradi tehni\u010dnih te\u017eav trenutno zaprt...<\/p><\/div>\n Menda to delajo kak\u0161ne enkrat letno. Sva\u0161ta. Pri pla\u010dilu je \u0161la kartica spet nekajkrat brez uspeha \u010dez avtomat. Zaradi slabih izku\u0161enj izpred tednov v Avstriji, sem vpra\u0161al za ra\u010dun. Pa ga uradno ne dajejo, saj to ni njihova storitev. Zato pa mi je brez te\u017eav izpolnila blok ra\u010dun, napisala, da je bilo pla\u010dilo v gotovini. Nemci res ne komplicirajo. Ko sem povedal \u0161e, da bi se \u0161li kopat, mi je kartice aktivirala \u0161ele potem, ko sem jo pou\u010dil, da kartica dejansko ne velja sedem dni, temve\u010d 168 ur.<\/p>\n Napeto branje<\/p><\/div>\n Vitalium je prava Wellness oaza. Torej <\/span>mali bazen za plavanje, bazeni z brbotav\u010dki, savne, pe\u0161\u010dena pla\u017ea za relaksacijo. Odli\u010dno za umirjanje \u017eivcev po napornem dnevu. Le punci bi raje tobogane in skakalnice. Pa drugi\u010d. Potem ko sem dvakrat obiskal savno in je Maji pe\u0161\u010dena pla\u017ea tako ustrezala, da je iz nje pri\u0161la namesto po predvidene pol ure skoraj po eni uri, smo pobasali stvari, se spravili v avtodom in se odpeljali proti Wolfeggu.<\/p>\n Brbotal\u010dki<\/p><\/div>\n Tam naj bi bili izjemno prijazni do avtodomov, saj imajo kar nekaj parkiri\u0161\u010d, kjer je dovoljeno parkirati in spati. Najprej smo za\u0161li v industrijsko cono, pa tistega, ki naj bi bil tam, nismo na\u0161li. Potem pa smo na trgu pred centrom odkrili dvoje mirnih mest, odmaknjenih od ceste in mirno prespali (N47.8210470 E9.7947956).<\/p>\n \n OLDTIMERJI, MUZEJ NA PROSTEM, GRADOVI IN BAZEN \u2013 25.4.2009 <\/strong>\u2013 Jutro je bilo kot sve\u017ee umito.<\/p>\n Muzej Fritza B. Buscha v Wolfeggu<\/p><\/div>\n Postavili smo se pokonci in po zajtrku od\u0161li do muzeja Fritza B. Buscha, avtomobilskega navdu\u0161enca, ki je med drugim pred leti postavil svetovni hitrostni rekord v vo\u017enji z dizelskim motorjem, prevozil z golfom enko dobrih tridesettiso\u010d kilometrov med Aljasko na severu in ognjeno zemljo na jugu. Med drugim je napisal tudi knjigo Z avtodomom od Jugoslavije do Portugalske.<\/p>\n Oldtimerji<\/p><\/div>\n Sprehodili smo se med \u0161tevilnimi lepo renoviranimi starodobnimi avtomobili, motorji. \u0160e posebej <\/span>Eso izstopali leseni trikolesniki, pa veliki luksuzni lepotci iz \u010dasov tam nekje okoli prve svetovne vojne. Nekateri so nam bili pa \u0161e blizu ali pa smo se v njih celo vozili, kot seveda legendarni spa\u010dek ali fi\u010do. \u010ceprav smo mislili, da bomo kar hitro naokoli, je bilo toliko zanimivega, da nam je ogled vzel kar nekaj \u010dasa.<\/p>\n Spa\u010dek 4wd<\/p><\/div>\n Drugi del muzeja se nahaja sto metrov pro\u010d, <\/span>v bli\u017eini cerkve in gradu, v njem smo na\u0161li tudi nekaj starodobnih po\u010ditni\u0161kih vozil. Povsem preprosto Dethleffsovo prikolico ali avtodom s streho, ki se povi\u0161a na osnovi Volkswagna. Da ne govorimo o trabantu s \u0161otorom na strehi, ki je prepotoval glede na nalepke ve\u010dino Evrope in \u0161e del severne Afrike.<\/p>\n V muzeju se najde tudi avtodom<\/p><\/div>\n Punci bi za konec radi kak\u0161en avtomobil\u010dek, pa sem postavil pogoj, da mora biti avtodom. Slaba izbira, sta se punci pridu\u0161ali, ko sta ugotovili, da je \u0161e Volkswagnov kombi definiran kot avtobus. \u010cez center in mimo doma upokojencev smo se spustili do muzeja kme\u010dkih hi\u0161. Vanj so iz cele de\u017eele preselili nekaj kme\u010dkih hi\u0161 z vsemi pritiklinami. Ker je bil stari del muzeja na prostem premajhen, pa so ga za\u010deli \u0161e \u0161iriti.<\/p>\n V muzeju kme\u010dkih hi\u0161<\/p><\/div>\n Na sre\u010do nas je blagajni\u010darka spustila v stari del in zabi\u010dala, da moramo na glavni blagajni pokazati na\u0161e kartice. \u0160e sre\u010da, saj bi nas sicer \u010dakalo pe\u0161a\u010denje ob cesti naokoli. In sploh ni blizu. Ogledovali smo si kme\u010dke hi\u0161e iz razli\u010dnih \u010dasovnih obdobij in za razli\u010dne namene. Tako smo videli kolibo nekdanje po\u017earne za\u0161\u010dite, vago, bogato kme\u010dko poslopje, pa kova\u010dijo, hlev.<\/p>\n Mleko za zajtrk...<\/p><\/div>\n Neskon\u010dno smo se zabavali ob molzenju \u00bbkrave\u00ab, \u0161tirih plasti\u010dnih seskov, ki ob pravilnem potegu brizgnejo vodo. Jaz ne bi ostal \u017eejen! Na glavnem vhodu smo dobili vstopnice in kartice z zabavno igro odkrivanja razbojni\u0161kih skrivnosti. Hodili smo od postaje do postaje po celem posestvu muzeja in ugotavljali kje je pi\u0161tola, koliko predmetov so razbojniki skrili v veje drevesa, kateri kos obla\u010dila so ukradli iz vrvi za su\u0161enje perila in podobno.<\/p>\n ...puran za kosilo...<\/p><\/div>\n Zabava tako za otroke kot nas, tastare. Na koncu nas je \u010dakal razbojni\u0161ki brlog, kartice pa smo oddali na izhodu. Mogo\u010de nas \u0161e iz\u017erebajo. Polizali smo sladoled, potem pa iz muzeja smo skozi vas od\u0161li nazaj do avtodoma. Odpeljali smo se v smeri Waldburga. Valovali smo med gozdovi in travniki, posejanimi z rumenimi cvetovi regrata.<\/p>\n ...tu pa \u017ee prihaja ve\u010derja!<\/p><\/div>\n V vasi smo ugotovili, da se do gradu nad njo ne da z avtom, parkiri\u0161\u010de je poleg nogometnega igri\u0161\u010da (N47.7582916 E9.7167494). Dovolj veliko, nedvomno bi se dalo tudi prespati. A ne sredi dneva. Zato smo jo mahnili po potki na grad. Uf, vro\u010de. Sprehajalec s pudlom nas je napotil na levo pot, \u010deprav nam je bilo ob vzponu vedno manj jasno zakaj.<\/p>\n Grad Waldburg<\/p><\/div>\n Sonce je pripekalo, tako da smo se bolj privlekli kot prijuri\u0161ali na grad. Na sre\u010do so v srednjem veku vedeli kako se stvarem stre\u017ee in grajske dvorane so nas prav lepo ohladile. V pritli\u010dju je predstavljena zgodovina gradu, kako je ta od dvanajstega stoletja rastel in se \u0161iril. V vi\u0161jih nadstropjih so predstavljeni grofje iz Waldburga, njihove slike in oprema gradu.<\/p>\n Skladovnica rogovja v lovski sobi<\/p><\/div>\n \u0160e posebej so nas pritegnile dvorane v prvem nadstropju, skladovnica rogov v drugem, igra\u010de od nekdaj in otro\u0161ki vozi\u010dki kot iz kak\u0161nega filma. In pa seveda presene\u010denje na koncu. Na strehi gradu je narejeno razgledi\u0161\u010de iz katerega smo prvi\u010d uzrli Bodensko jezero, imeli pa smo seveda tudi lep pogled na okolico gradu.<\/p>\n V daljavi smo \u017ee uzrli Bodensko jezero<\/p><\/div>\n Avtodom je bil tam nekje pod nami. Punci, katerima je bila nagrada za uspe\u0161no lovljenje razbojnikov v Wolfeggu sladoled, sta tukaj dobili zlatnika iz razbojnikove skrinje. <\/span>Navzdol smo se spustili po sen\u010dni poti in se \u0161e bolj \u010dudili, zakaj nam ni bila za vzpon svetovana ta. Ah, \u010dloveku s pudlom pa res ni za zaupati!<\/p>\n Na razgledi\u0161\u010du<\/p><\/div>\n Avtodom nas je peljal naprej proti gradu Achberg. Ko smo parkirali, smo presene\u010deno gledali naokoli. Nobenega gradu ni bilo na vidiku. Maji sem pla\u0161no omenil, da bi znal biti pod nami, pa je le zamahnila z roko. Grad v luknji, pa kaj \u0161e. Toda pot nas je res peljala nekam navzdol, \u010dez potok in potem kon\u010dno tudi malo navzgor. Grad je sezono odprl ravno na dana\u0161nji dan, menda se je gostov dopoldne kar trlo.<\/p>\n Sen\u010dna pot<\/p><\/div>\n \n \n Mi smo bili bolj ali manj sami. Grad znotraj skoraj nima ve\u010d nobenega pohi\u0161tva, spremenjen je v veliko galerijo. Trenutno je bila v njem razstava slikarjev krajine iz bli\u017enje in daljne okolice. Nekaj kulture ne \u0161kodi, \u010de smo \u017ee tukaj, smo si rekli in se pa\u010d sprehodili po sobanah. Nekatere slike so nas res navdu\u0161ile, realisti\u010dne ali pa\u010d ne.<\/p>\n Grad Achberg<\/p><\/div>\n \n Druge pa pustile za\u010dudene, saj nam v\u010dasih niti naslov slike ni znal pojasniti, kaj naj bi na njej bilo. Eden izmed slikarjev je imel \u010dudno tehniko, sicer kar zanimive slike je ustvarjal z debelim nana\u0161anjem barve. Kot bi ustvarjal s plastelinom na platnu. Predvsem v sobanah z njegovimi slikami, je bil smrad po barvi presneto mo\u010dan. Drugi so slike sestavili iz vrste manj\u0161ih ali pa skoraj celo steno prekrili s \u010drnimi slikami. Kaj naj bi to \u017ee bilo?<\/p>\n Notranjost gradu <\/p><\/div>\n \n Polni kulture smo se spravili v avtodom, brskali po prospektu z mo\u017enostmi in se na koncu odlo\u010dili, da do Oberstaufna vseeno ni tako dale\u010d. Navigacija nas je spet hotela peljati po najkraj\u0161i poti in ji ni bilo jasno, da kozje stezice niso za na\u0161o zverino. Obrat in naokoli. Ni panike. Pa to ni bil edini obrat. V Oberstaufnu sem bil prepri\u010dan, da tabla do kopali\u0161\u010da Aquaria ka\u017ee desno, Maja pa, da levo. Kdo je imel prav se ve. Tisti, ki je malo vi\u0161je besno vrtel volan in obra\u010dal.<\/p>\n Grad je danes bolj ali manj galerija...<\/p><\/div>\n \n Potem pa po strmini do kopali\u0161\u010da, parkirna hi\u0161a je itak prenizka, parkiri\u0161\u010da nad njo pla\u010dljiva. Ker je blagajni\u010darka svetovala parkiranje malo ni\u017eje in to po za gorenjsko du\u0161o zelo blagodejni ceni (beri zastonj), sem pa\u010d rital tam nekje pred rampo, da sem obrnil in potem navzdol. Strmina je kar konkretna, sem si misli, ko se mi je zdelo, da avto tuli kot reaktivec. V resnici pa sem imel le okno odprto. Povrh sem se potem \u0161e butal ob steno, ali mi je avto crknil ker sem prehitro spustil sklopko ali sem imel v vzvratni.<\/p>\n Skakalnice v Aquariji <\/p><\/div>\n \n Ma, \u0161krtalo ni ni\u010d, torej ni panike. Kompulzivna motnja, ni kaj. Bazen je bil za punce kar pravi. Tobogan, skakalnici iz treh in petih metrov, hitra reka, ni da ni. Ni\u017eja skakalnica je prav zanimiva, saj ima\u0161 mo\u017enost, da pred skokom spro\u017ei\u0161 mehur\u010dke, ki privrejo nekje iz globine bazena. Kot bi sko\u010dil v velik jacuzzi. Z \u017divo sva zaplavala tudi v zunanji bazen in skozi slap v votlino. Preizkusil sem savne in \u0161el v tisto, ki naj bi imela borih 60 stopinj tudi s puncami.<\/p>\n Be\u017eite deca, Gumpi pred vzletom!<\/p><\/div>\n \n \n Ko sem jaz \u017ee po nekaj minutah \u0161vical kot odojek nad \u017earom, sta punci na sebi kar malo razo\u010darano iskali kak\u0161no kapljico znoja. \u0160e nekaj skokov, Ajda se je pognala v globino tudi iz petih metrov, in \u017ee spet smo porabili dobre pol ure, da se stu\u0161iramo, posu\u0161imo in napravimo. Spanje ob cesti nam ni di\u0161alo, zato smo se zapeljali do parkiri\u0161\u010da pod \u017ei\u010dnico na H\u00fcndla (N47.5529054 E10.0518519).<\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pod H\u00fcndlom<\/p><\/div>\n Na sre\u010do je bila no\u010d in smo malo obra\u010dali ter na parkiri\u0161\u010de zapeljali iz glavne ceste. Majina trditev, da je podvoz pod njo visok tri metre in \u0161estdeset centimetrov, se je naslednji dan zni\u017eala na bore tri metre. No\u010d ima pa\u010d svojo mo\u010d. Parkirali smo poleg malega van\u010dka in kmalu zasanjano \u0161teli \u017eafrane, ki naj bi jih jutri videli na H\u00fcndlu.<\/p>\n \n H\u00dcNDLEKOPF, LINDAU, BREGENZ \u2013 26.4.2009<\/strong> \u2013 Jutro me je prebudilo prezgodaj. Ravno toliko, da sem skozi okno v alkovnu ugledal son\u010dni vzhod. Prezgodaj.<\/p>\n Son\u010dni vzhod<\/p><\/div>\n Ko se je naredil dan, sem kon\u010dno odprl o\u010di in za\u010del buditi druge. Gondola \u0161tarta ob devetih, takrat moramo biti na njej. Nemec z van\u010dkom se je prestavil, o\u010ditno smo mu pono\u010di zaprli razgled. Pa tako lepi smo, se nas skoraj bolj spla\u010da gledat, kot dolgo\u010dasno dolino proti Alpseeju. Dvosede\u017enica nas je odpeljala pod H\u00fcndla, kjer nam je \u017ei\u010dni\u010dar dal vse potrebne napotke, kam naj, omejeni s \u010dasom, gremo.<\/p>\n Dvosede\u017enica na H\u00fcndla<\/p><\/div>\n In ker tak\u0161ni napotki niso za odmet, smo jim sledili. Najprej sta punci sko\u010dili na igrala, potem pa smo mimo Obere H\u00fcndlealpe \u2013 sirarne pri\u0161li pod vzno\u017eje H\u00fcndlekopfa. Vzpon nanj vzame le nekaj minut, razgled pa je seveda lep, saj smo bili kon\u010dno na 1112 metrih nad morjem. \u017dafranov smo videli bore malo, tako da smo bili vedno bolj prepri\u010dani v komercialni nateg.<\/p>\n Na H\u00fcndlekopfu<\/p><\/div>\n Pa smo se zmotili. Ko smo po grebenu \u0161ibali proti planini Hochsiedelalpe, jih je bilo vedno ve\u010d. Travniki okoli ko\u010de pa so bili sploh vsi posejani z belimi in vijoli\u010dnimi \u017eafrani. Kot preproga. Odli\u010dno. Bi kar obsedeli, \u010de nas ne bi priganjal \u010das. Spotoma smo prebrali \u0161e nekaj pojasnilnih tabel u\u010dne poti. Ta je sicer dolga \u0161est kilometrov in pol in se uradno zaklju\u010di v dolini, mo\u017een pa je tudi povratek do zgornje postaje dvosede.<\/p>\n Polja \u017eafranov<\/p><\/div>\n Predale\u010d. Punci sta bili \u0161e od norenja v bazenih preve\u010d utrujeni. Zato smo se odpravili nazaj, cvetov je bilo vedno manj, le kak\u0161en se je na\u0161el med travo. Ko nas je dvosede\u017enica dostavila nazaj v dolino, smo se s puncami zapeljali \u0161e po letnem sankali\u0161\u010du, dejansko plehnatem kanalu. Vsak posebej, preostala posadka pa je vmes slikala in snemala. Odli\u010dno dokumentirano, ni kaj.<\/p>\n V plehnatem kanalu<\/p><\/div>\n Ajde je bilo hitrosti sicer malo strah, zato je \u0161la malo po\u010dasneje, v vo\u017enji pa je vseeno u\u017eivala. Maja na sankali\u0161\u010de ni hotela, raje je vmes pomila posodo. Sva\u0161ta. Ko smo imeli vse pomito, smo se odpeljali kon\u010dno proti Bodenskemu jezeru. Pred mestom Lindau smo parkirali na parkiri\u0161\u010du Blauwiese (P1). Na ostalih parkiranje za avtodome ni dovoljeno.<\/p>\n Vhod v pristani\u0161\u010de Lindau, zadaj Pf\u00e4nder<\/p><\/div>\n Pla\u010dali smo evro in pol za dve uri, pripravili rolarje in skiroje in se odpeljali proti centru. Na mostu na otok sem izvedel, da smo v avtodomu pustili fotoaparat in kamero. Besno sem skiro poganjal nazaj in v obe smeri vozil ravno toliko, kot smo prej v eno. Na otoku smo mimo mestnega parka poganjali proti \u017eelezni\u0161ki postaji, saj so bile drugje po cesti kocke.<\/p>\n Lindau<\/p><\/div>\n V pristani\u0161\u010du smo med sprehajalci in raznimi bolj ali manj nepremi\u010dnimi \u00bbkipi\u00ab in drugimi nastopajo\u010dimi vijugali mimo Mangturma s pisano streho do Levjega pomola. Obkro\u017eili smo leva, gledali ladjice, ki so plule mimo in malo po\u010dili. Potem pa \u0161ibali \u010dez Reichs-platz mimo stare mestne hi\u0161e. Lepo poslikana pro\u010delja smo ob\u010dudovali \u0161e med tem, ko smo snemali rolarje.<\/p>\n Altes Rathaus (stara mestna hi\u0161a)<\/p><\/div>\n Po Macimilianovi cesti in Cramerjevi ulici smo \u0161li do Marktplatza, kjer smo zavili v hi\u0161o Cavazzen, kjer je mestni muzej. Sprehodili smo se po treh nadstropjih, ki odsevajo \u017eivljenje na tem oto\u010dku do dana\u0161njega \u010dasa. Pohi\u0161tvo iz me\u0161\u010danskega stanovanja, igra\u010de, slike, prikaz zgodovine in bojev s \u0160vedi. Kositrni vojaki in pravo oro\u017eje iz srednjega veka. Zanimivo.<\/p>\n Marktplazt<\/p><\/div>\n Z Ajdo sva pokukala \u0161e v cerkvi na trgu, ki stojita ena poleg druge. Razli\u010dne vere se pa\u010d ne morejo, pa \u010de so si \u0161e tako blizu. Potem pa smo \u017ee \u0161ibali \u010dez most in z minimalno prekora\u010ditvijo parkirnega \u010dasa pri\u0161li do parkiri\u0161\u010da. Za pol evra nam je oskrbna postaja odmerila bolj skopo koli\u010dino vode, smo ji pa zato na drugi strani vsaj tako bogato popla\u010dali v fekalijah.<\/p>\n V hi\u0161i Cavazzen je mestni muzej<\/p><\/div>\n Potem pa \u017ee peljali proti Bregenzu. Najprej smo hoteli na parkiri\u0161\u010de pri mestni hi\u0161i, pa se nam je ozek prehod do njega zdel ve\u010d kot sumljiv. Potem smo zapeljali do velikega parkiri\u0161\u010da pri festivalni hali in tam jezno ugotovili da je ne le precej polno, temve\u010d tudi v nedeljo pla\u010dljivo. Ma, gremo \u0161e malo naokoli.<\/p>\n Bregenz in gondola na Pf\u00e4nder<\/p><\/div>\n In tik pod \u017ei\u010dnico na Pf\u00e4nder, mestni gri\u010d, smo na\u0161li parkiri\u0161\u010de ob cesti. V nedeljo zastonj, prepovedano le za Omnibusse. To pa mi pa\u010d nismo. Pred vhodom je nekaj igral za otroke, \u010de je gne\u010da. Danes je ni bilo. Med tem ko smo se z gondolo vzpenjali proti Pf\u00e4nderju, smo na pobo\u010djih nad Bregenzom opazovali elitne hi\u0161e. Presneto, kot iz kataloga. Vse ne le po\u0161lihtano, temve\u010d po\u0161tirkano. Zagotovo ni niti trohice prahu v tistih \u0161katlah.<\/p>\n Pogled na S\u00e4ntis<\/p><\/div>\n Na vrhu smo u\u017eivali v razgledu na Bregenz in Bodensko jezero, S\u00e4ntis je bil na dosegu roke. Do vrha Pf\u00e4nderja je bil le kratek sprehod, seveda smo \u0161li. Tik ob njem stoji velika antena, mogo\u010de zato, da oddaja kak\u0161ne signale, mogo\u010de le zato, da se ga iz doline takoj spozna. Tu gor naj bi se menda dalo tudi spati z avtodomom, vendar je prav pred ko\u010do ob \u017ei\u010dnici dovoljeno parkiranje le za goste, drugje pa prostora nismo videli.<\/p>\n Sami mu\u010deniki na vrhu Pf\u00e4nderja<\/p><\/div>\n Vrnili smo se do \u017ei\u010dnice, ob kateri so punci precej bolj kot razgled pritegnila igrala. Midva z Majo pa sva si privo\u0161\u010dila tako razgled proti hribom kot na jezero. Ob tem sva klepetala z doma\u010dini, ki so prihajali sem gor – je pa\u010d hi\u0161ni hrib Bregenza. \u017divalski vrt je bil sicer uradno zaprt, toda ugotovili smo, da \u010de vstopi\u0161 pri spodnjem vhodu, ni te\u017eav.<\/p>\n Bodensko jezero in otok Lindau<\/p><\/div>\n Tudi tisti, ki so pripravljali ogrado za predstave orlov, niso ni\u010d rekli. Torej smo \u0161li skozi njega nazaj do \u017ei\u010dnice. Svizcev spet ni bilo, so bili pa toliko bolj zabavni mali muflon\u010dki, pa orle smo videli, tako od dale\u010d. Prebrali smo, za kaj vse je uporabna smreka in gledali, kako se kozoroga trkata z rogovi. Potem pa sta punci spet izginili na igrala.<\/p>\n Martinsturm<\/p><\/div>\n Ker je bilo hladno, je Maja komaj \u010dakala, da je bila ura toliko, da sva jih spravila do gondole. Po vrnitvi v dolino smo se odpravili na potep po mestu. Sprehodili smo se po ulicah in zavili v stari del mesta, \u0161li mimo Martinsturma do starih mestnih hi\u0161 in skozi vrata mestnega obzidja nazaj. Pokukali smo v cerkev Sv. srca Jezusovega in celo sledili nekaj trenutkov ve\u010derni ma\u0161i, ki je ravno potekala.<\/p>\n Nekateri me\u0161\u010dani Bregenza so ob pogledu na nas okameneli<\/p><\/div>\n Potem pa od\u0161li do avtodoma in se odpeljali do bli\u017enje bencinske \u010drpalke in naprej na avtocesto. Malo pred odcepom pri Dornbirnu smo zavili na po\u010divali\u0161\u010de. \u010ceprav je bilo kar hrupno, sva z Majo po nekaj cincanja odlo\u010dila, da smo preutrujeni, da bi iskali drugo preno\u010di\u0161\u010de. In res nas je kmalu zmanjkalo.<\/p>\n Notranjost cerkve Sv. srca Jezusovega<\/p><\/div>\n \n KARREN, INATURA, VADUZ \u2013 27.4.2009<\/strong> \u2013 Zjutraj sem se zbudil \u017ee pred \u0161esto, hrup z avtoceste pa\u010d ni bil najbolj uspavalen. Zunaj ni bilo blagodejnih vonjav rosne trave, temve\u010d smrad za\u017eganih gum. Fuj. Med tem, ko so ostali spali, sem zakurblal avto in se odpeljal skozi Dornbirn. \u010ceprav je bilo tabel za \u017ei\u010dnico na Karren kar nekaj, sem ravno pred odcepom raje vpra\u0161al nekoga, kam se gre. Tamle zavijete in parkirate levo. Ni problema.<\/p>\n Gondola na Karren<\/p><\/div>\n \n Sem zavil in malo naprej pri\u0161el do \u017ei\u010dnice in pla\u010dljivih parkiri\u0161\u010d. Takoj mi je kapnilo, kaj je mo\u017eakar mislil. Takoj za ovinkom levo so bila ob cesti, na robu industrijske cone parkiri\u0161\u010da (N47.4023176 E9.7510955). Gratis. Ravno prav za nas. Punce so se prebujale po\u010dasi, zajtrk in \u017ee smo \u0161li do gondole. Karren vabi. Razgledi\u0161\u010de nad Dornbirnom ponuja odli\u010den razgled na mesto, Bregenz in Bodensko jezero.<\/p>\n Dornbirn<\/p><\/div>\n Ko nas je gondola odlo\u017eila na gornji plo\u0161\u010dadi, nam je sprehajalka pokazala, kje je stavba Inature, na\u0161 naslednji cilj. Punci sta seveda takoj odkrili peskovnik in naredili v njem svoji stvaritvi. Z Ajdo sva od\u0161la iskat Kravji gri\u010d. Na planini pod njim je ko\u010da, do njega pa se prakti\u010dno ne da. Cel kup tablic z napisi privat in prepovedana hoja izven poti je pa\u010d avstrijska posebnost.<\/p>\n Kapelica nad planino <\/p><\/div>\n Kar naj imajo svoje tablice in privatne posesti, da o Kravjem gri\u010du ne govorimo. Iz ko\u010de je pri\u0161la stara sivolaska in nama takoj \u0161logala slabo vreme in sneg. Brrrr, malo sva \u0161e poslu\u0161ala njeno \u017elobudranje, potem pa kar se je le dalo prijazno zamahnila z roko v pozdrav in se vrnila na Karren. Dalj\u0161e sprehajalne poti v okolici in soteske so vabile, toda kaj, ko je bil urnik \u017ee tako prenatrpan.<\/p>\n Minljivo ustvarjanje<\/p><\/div>\n Odpeljali smo se v dolino, v avtodomu vzeli za punci skiroje in jo mahnili proti Inaturi. Na koncu ulice smo zavili proti mostu, ga pre\u010dkali in po sprehajalni poti na drugi strani reke od\u0161li cilju naproti. Ponovno smo pre\u010dkali most z lesenimi deskami, kjer nas je le \u0161e nekaj metrov lo\u010dilo od Inature. To je neke vrste muzej o svetu okoli nas, dopolnjen v zadnjem \u010dasu s hi\u0161o eksperimentov.<\/p>\n \u010crnja luknja v Inaturi<\/p><\/div>\n Eksperimenti so razporejeni po celem muzeju in obsegajo ve\u010d sklopov, kot so gibanje, elektrika, voda, magnetizem, zrak, govor. Ti so bili seveda najve\u010dja atrakcija, sploh sestavljanje proge po kateri smo spu\u0161\u010dali kroglico, \u010drna luknja, pa veliko kolo v katerem smo bili videti kot pravi hr\u010dki. Nekatere eksperimente sta punci \u017ee poznali iz Ljubljane, druge sta videli prvi\u010d.<\/p>\n Sestavljanje roller coasterja<\/p><\/div>\n Midva sva jima prevajala pojasnila o tem, kako stvari delujejo in predvsem kaj to pomeni v naravi. Punci pa sta, vsaj tako se mi zdi, vse vzeli predvsem kot igro. Torej \u010disto na pravi na\u010din. Starej\u0161i vse jemljemo dale\u010d preve\u010d resno. Sprehajali smo se med naga\u010denimi \u017eivalmi, vmes pa nas je presenetila tudi kak\u0161na \u017eiva. Izvedeli smo marsikaj o plazovih, geologiji, se ob akvarijih spoznavali z vodnim svetom.<\/p>\n Plezalna stena sredi muzeja<\/p><\/div>\n Punci sta bili navdu\u0161eni nad plezalno steno, hotela sta prese\u010di ena drugo in vsaka sama sebe. Stvari so predstavljene na vsakomur prijazen in razumljiv na\u010din. Na koncu smo si pogledali \u0161e 3D film o vesoljskem potovanju, potem pa smo po treh urah in pol \u017ee stopili ponovno na dnevno svetlobo. \u010ceprav bi punci seveda \u0161e ostali\u2026 Po kratkem postanku za nakup kruha v Lidlu smo bili \u017ee na avtocesti.<\/p>\n U\u010dinki erozije<\/p><\/div>\n Peljali smo se proti Feldkirchnu in naprej v Liechtenstein. Na meji je policaj le zamahnil z roko in \u017ee smo bili v tej mali kne\u017eevini. V Vaduzu smo zaupali izbiri enega od prednastavljenih POI-ev in seveda za\u0161li v ulice med novej\u0161imi hi\u0161ami. Ni\u010d uporabnega. Ko smo kon\u010dno imeli vsega zadosti in zavili nazaj proti stadionu, kamor nas je potem milostno peljala tudi navigacija.<\/p>\n Prisr\u010dno dobrodo\u0161li!<\/p><\/div>\n Veliko parkiri\u0161\u010de, zastonj in le malo od centra (N47.1392912 E9.5109666). Ni se nam bilo treba bati, da bi ne pri\u0161li zadosti zgodaj za ogled mesta z vlakcem. Punci sta dobili \u0161tampiljki Liechtensteina v potni list. Tu je pa\u010d ne dobi\u0161 na meji, temve\u010d jo prodajajo. Sva\u0161ta. Z na\u0161o kartico seveda zastonj. Smo bili kar navdu\u0161eni, ko je voznik vlakca povedal, da imajo razlago tudi v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n Grad nad Vaduzom<\/p><\/div>\n Pa takoj spet razo\u010darani, ker pa so \u0161li z nami tudi neki Bolgari, ki so znali le Italijansko, smo bili obsojeni na poslu\u0161anje nem\u0161ko-italijansko-angle\u0161ke kombinacije. Spet sem bil uradni prevajalec. Na sre\u010do pa tudi ni bilo ne vem kaj za prevajati. Liechtenstein nima ravno veliko za ponudit. Peljali smo se mimo rde\u010de hi\u0161e s staro pre\u0161o, mimo vinogradov sredi Vaduza in nato ob reki nazaj mimo stadiona.<\/p>\n Turisti\u010dni vlakec<\/p><\/div>\n Pha, vsako slovensko mesto ima ve\u010d zanimivosti. Z Ajdo sva sklenila, da 20 minut hoje do gradu res ni preve\u010d in \u017ee sva grizla kolena v breg. Na poti so pojasnilne table, kjer sva si bolj v miru kot na vlakcu lahko prebrala vse pomembne podatke o kne\u017eevini in kne\u017eji dru\u017eini. Se spla\u010da precej bolj kot pa pla\u010devati razlago na vlakcu. Grad je seveda zaprt, saj tam \u017eivi knez z dru\u017eino, zato sva le malo firbcala okoli, naredila nekaj fotk, potem pa se \u017ee vra\u010dala v mesto.<\/p>\n Rde\u010da hi\u0161a <\/p><\/div>\n Maja in \u017diva sta naju \u017ee te\u017eko \u010dakali. \u010casa smo imeli zadosti, zato smo se skozi mesto odpravili mimo vladnih poslopij do cerkve in nato s postankom v Coopu nazaj. Puncama je Maja obljubila izbrano lokalno hrano, navigacija pa mi je povedala, da je McDonalds v Buchsu, ki le\u017ei \u017ee v \u0160vici, najbolj ob poti. Da ne delamo odve\u010dnih kilometrov.<\/p>\n Pot na grad odgovori na vsa vpra\u0161anja o Liechtensteinu<\/p><\/div>\n Dokler seveda Maja ob mastenju s Fishmacom ne ugotovi, da je pozabila oddati razglednice. Z znamko Liechtensteina. Ni\u010d, gremo nazaj \u010dez mejo v Schaan. Na sre\u010do smo \u017ee pred glavno prometnico \u010dez kne\u017eevino odkrili nabiralnik, obrnili in se \u010dez Buchs peljali proti Stainu. Vsaj mi bi se. Navigaciji pa se je ponovno zme\u0161alo. Hotela me je poslati v neke nemogo\u010de luknje, pa se ji sprva nisem pustil.<\/p>\n Pogled na Vaduz iz razgledi\u0161\u010da pod gradom<\/p><\/div>\n Ko sem le popustil in obrnil ter se vrnil do odcepa, pa sem \u017ee po nekaj sto metrih ugotovil, da bo treba nazaj na glavno cesto. Uf, \u017eiv\u010dki. Kon\u010dno smo bili na pravi cesti, sedaj se mi odcepov ni bilo ve\u010d treba bati. Vzpenjali smo se in spu\u0161\u010dali, pa spet vzpenjali proti Stainu in Nesslau, kjer smo zavili za Schw\u00e4galp.<\/p>\n Grad kne\u017eje dru\u017eine<\/p><\/div>\n Peljali smo \u0161e \u010dez nekaj \u010dez 1300 metrov visoko sedlo in \u017ee smo bili na odcepu za S\u00e4ntis. Parkiri\u0161\u010da so precej nagnjena, ravno pri hotelu pa tudi nisva hotela parkirati. Ker tudi s parkiri\u0161\u010dem pri kapeli z Majo nisva bila najbolj zadovoljna, sva parkirala pod strmino, kjer se cesta in parkiri\u0161\u010da ob njej za kratek \u010das zravnajo (N47.2554841 E9.3140856).<\/p>\n Ve\u010derni sprehod po Vaduzu<\/p><\/div>\n \n S\u00c4NTIS, ST. GALLEN, WALTER ZOO, S\u00c4NTISPARK \u2013 28.4.2009<\/strong> \u2013 Jutro je bilo kaj klavrno. De\u017eevno in megleno. Toda, \u010de smo \u017ee prilezli sem gor, gremo na S\u00e4ntis, smo si rekli. Razgleda ravno ne bo, smo ga pa u\u017eivali \u017ee pred leti. \u010ce ne bi imeli Bodensee kartic, s katerimi je bil prevoz brezpla\u010den, bi bil to smrtni udarec za na\u0161o gorenjsko du\u0161o. Dobrih 25 evrov, da gre\u0161 gledat meglo?<\/p>\n \u017dice so pripete v ni\u010d...<\/p><\/div>\n Pa sploh ni bilo tako slabo. Ko se je gondola za\u010dela vzpenjati, smo pod seboj opazovali parkiri\u0161\u010da in smu\u010di\u0161\u010da, kjer je sneg po\u010dasi \u017ee dobival prve smrtne udarce. Potem pa smo se potopili v meglo, lebdeli nekje v belem mleku in le \u017eice nad nami so kazale, da smo na nekaj pripeti. Na zgornji postaji smo se seveda najprej odpravili po zunanjih stopnicah na vrh 2505 metrov visokega S\u00e4ntisa.<\/p>\n Vrh S\u00e4ntisa<\/p><\/div>\n Pogledali smo proti ko\u010di tik pod vrhom na drugi strani in se nato mimo televizijskega stolpa vra\u010dali nazaj v toplo notranjost. Vrh in okolica sta seveda \u0161e pod debelo sne\u017eno odejo, zato je sploh ob tako klavrnem vremenu mraz kar precej\u0161en. V notranjosti smo si pogledali razstavo mineralov, igrali na nekak\u0161ne citre in ugotavljali na razgledni tabli, kam vse se ob lep\u0161em vremenu lahko vidi.<\/p>\n Razstava mineralov<\/p><\/div>\n Ob vo\u017enji z gondolo navzdol, smo zadovoljno ugotovili, da so se megle malce razkadile. Tako smo videli, \u010dez kak\u0161ne prepadne stene se peljemo in opazovali \u0161e zasne\u017eena pobo\u010dja pod sabo. \u0160e nekaj tednov in tudi tu bo vse zeleno. \u0160e enkrat smo zaokro\u017eili okoli hotela in se \u010dudili, ker parkiri\u0161\u010da na zadnji strani, ki so se nam iz gondole zdela tako ravna, v resnici precej visijo.<\/p>\n De\u017eeven polet \u010dez steno<\/p><\/div>\n Potem pa peljali navzdol proti St. Gallnu. Spet je bila kriva navigacija, da smo \u0161ibali mimo centra \u0161e dobra dva kilometra naprej do parkiri\u0161\u010da, kjer je tudi oskrbna postaja (N47.4333095 E9.4049203). Tisti, ki je nastavil to to\u010dko, je bil seveda takoj in brez pardona kot nedol\u017een opro\u0161\u010den. Mo\u010da, ki je \u0161e vedno silila izpod neba in \u010das, ki nas je tako kot vse te dni priganjal, sta odlo\u010dila, da gremo nazaj.<\/p>\n Stavbo po\u0161te v St. Gallenu smo ujeli v ribi\u0161ko mre\u017eo<\/p><\/div>\n Povrh je Maja med vo\u017enjo opazila dokaj prazno parkiri\u0161\u010de (N47.4286073 E9.3769699). Ali se tukaj bojijo makadama ali pa je cena enega franka na uro zanje previsoka, nismo ugotovili. Pla\u010dali smo dva in \u017ee iskali pot proti samostanskemu trgu z znamenito katedralo. Del poti nam je pokazala doma\u010dinka, potem pa res ni bilo ve\u010d te\u017eko naprej.<\/p>\n Kazen za nepravilno parkiranje...<\/p><\/div>\n Ob katedrali so mi v \u010dokoladnici, kjer tudi izposojajo i-pode z vodi\u010dem po mestu pojasnili, da imajo vse izposojene. Zato smo pohiteli na \u017eelezni\u0161ko postajo, tam iskali informacije in jih kon\u010dno na\u0161li kak\u0161nih sto metrov pro\u010d. Grrrrr. Pa \u017ee tako nismo imeli ravno pretirano veliko \u010dasa. In nato \u0161e \u0161ok. Jah, veste, vsi i-podi so izposojeni, samo tale \u0161e, ki pa ne dela, je razlagala uslu\u017ebenka in nekaj pritiskala na gumbe na napravici.<\/p>\n Katedrala izpod de\u017enika<\/p><\/div>\n Potem pa se udarila po glavi kot prava blondinka. Seveda, pri\u017egati ga je treba, da dela. Tako nas je ta elektronski vodi\u010d peljal po mestu in nam kazal glavne znamenitosti. \u017delezni\u0161ka postaja in po\u0161ta, rde\u010da \u00bbpreproga\u00ab in sinagoga\u2026in potem samostanska soseska, ki je vpisana v Unescov seznam kulturne dedi\u0161\u010dine. Sam trg in okolica, predvsem pa cerkev.<\/p>\n Notranjost nekdanje samostanske cerkve<\/p><\/div>\n Ta nas je navdu\u0161ila tako zunaj kot znotraj. Bogato na\u010di\u010dkana, kar ki\u010dasta bi rekli manj posve\u010deni. Sprehajali smo se po njej, jaz sem poslu\u0161al vodi\u010d in puncama po najbolj\u0161ih mo\u010deh sproti prevajal. Vodi\u010d nas je sedaj po\u0161iljal v lapidarij ob samostanu, ki pa je bil \u0161e zaprt, za razstavo nam je zmanjkovalo \u010dasa, da bi pla\u010devali zasoljeno vstopnino samo za sicer menda znamenito samostansko knji\u017enico, pa nas tudi ni imelo.<\/p>\n Mo\u010da na Spisergasse<\/p><\/div>\n Predvsem pa sta punci pa\u010d glasovali za pravlji\u010dni nastop v Walterjevem \u017eivalskem vrtu, sem se tola\u017eil. In s tem, da bo to sedaj \u0161e eden od razlogov, da bo spet treba priti. Saj je kon\u010dno vedno tako. Eno stvar na spisku \u017eelenih odkljuka\u0161 in jo lahko pa\u010d takoj spet nanj uvrsti\u0161. A seznam je dolg, kot je \u017ee pred \u010dasom ugotavljal Dave v enem izmed svojih potopisov. Vrnili smo vodi\u010d in se odpravili do avtodoma.<\/p>\n Kralj Sabrije in hudobec<\/p><\/div>\n Odpeljali smo se v Gossau, parkirali (N47.4179760 E9.2841176) in po kosilu \u017ee stali na blagajni. Hiteli smo proti cirku\u0161kem \u0161otoru, kjer se je ob treh imela vr\u0161it predstava Kralj iz Sabrije. Za jahanje kamel ni bilo \u010dasa, mogo\u010de bo po nastopu. Predstava je bila za otroke zanimiva in tudi kar solidno izvedena. Ni bil ravno Bol\u0161oj teater, bolj nekaj med cirkusom in va\u0161ko gledali\u0161ko predstavo.<\/p>\n Malo gledali\u0161\u010da in malo cirkusa<\/p><\/div>\n \n \n O iskanju krone in boju med dobrim in zlim. Itak. In o tem, kdo bo novi kralj Sabrije, neke pravlji\u010dne de\u017eele, tam onstran. Fant je na poti sre\u010dal hecnega pti\u010da, pol\u017ea, pal\u010dke, se boril s hudobcem in njegovim pajkom, v odmoru med predstavo uspe\u0161no prodal za ceno pravih kar nekaj \u010dude\u017enih svetlikajo\u010dih se kamnov iz dveh diod in baterije Made in China in nato s sne\u017eno kraljico premagal hudobca in zavladal kot pravi\u010dni in dobri kralj Sabrije. \u0160mrc.<\/p>\n \u0160e malo raztegovanja na treso\u010dih rokah<\/p><\/div>\n Precej bolj me je presenetil \u017eivalski vrt. Ni ravno velik, je pa dale\u010d od kletke z medvedom ob va\u0161kem gosti\u0161\u010du. Otro\u0161ki vrti\u010dek s kozami in zajci je bil seveda obvezen, igrala so bila mokra. Lame nas niso popljuvale, kamele so bile \u017ee v ogradi, tako da z jahanjem ni bilo ni\u010d. Tigri, leopardi, \u0161impanzi in manj\u0161e opice, krokodila, ku\u0161\u010darji in ka\u010de, pti\u010di, je\u017eevec. Ma, ni da ni.<\/p>\n A ti ni\u010d ne dajo za jesti?<\/p><\/div>\n \n \u010cisto solidna zabava za otroke in tudi midva z Majo sva bila \u010disto zadovoljna z videnim. Po ve\u010derji smo se odpeljali do Abtwila, cilj je bil S\u00e4ntispark. Ko smo pripeljali do rampe, je bila odlo\u010ditev hitra. Pla\u010damo, kar je pa\u010d treba. Rampa se je dvignila, listka pa ni bilo. V redu, gremo dalje. Dvoje mest za avtodome, super (N47.4162991 E9.3167976).<\/p>\n Zaj\u010dek in Ajda<\/p><\/div>\n \n Toda drugi jemljejo listke, kaj je sedaj to. Prijazna gospodi\u010dna na informacijah v samem centru mi je takoj razlo\u017eila, da sem bil previsok za gara\u017eo, zato je parkiranje zastonj. Neomejeno. Tudi \u010dez no\u010d, \u010de ho\u010dem, ni problema, so \u017ee spali tukaj. In naj \u0161e kdo re\u010de, da \u0160vicarji komplicirajo! V bazenih smo bili \u017ee pred leti. Pred leti, ja. Sedaj imam pa\u010d nekaj kil ve\u010d in to se je poznalo.<\/p>\n Kako je ljubek!<\/p><\/div>\n \n \n \n Na toboganu me je prvi\u010d prekucnilo iz blazine in sem jo celo pot navzdol lovil. Drugi\u010d sem se ravno nasmihal, kako mi gre dobro, ko me je obrnilo v tak\u0161nem loku, da sem z glavo butnil v poliester. Glava je bila kmalu bolje, tudi rama je nehala boleti, najbolj je bil prizadet ponos. Brbotal\u010dki, bazen z valovi, kratki tobogan, vse je bilo potrebno preizkusiti.<\/p>\n Kanjon<\/p><\/div>\n \n Seveda pa nas je najbolj pritegnila novost \u2013 sto metrov dolg kanjon. Gre za neke vrste polo\u017een tobogan, po katerem dere voda in te hitro poriva naprej proti izteku. Fina zadeva. Seveda je bil nujen tudi obisk savn, stare kosti je potrebno pregreti. Potem pa za konec spet na brbotal\u010dke, hitro reko in kanjon. \u0160e in \u0161e in \u0161e. Ob desetih zve\u010der smo se spravili v avtodom in zaspali kot ubiti.<\/p>\n \u0160pica zabava!<\/p><\/div>\n \n HUNDERTWASSER, OTOK REICHENAU, KONSTANZ \u2013 29.4.2009<\/strong> \u2013 Zjutraj sem ugotovil, da je na parkiri\u0161\u010du tudi dober sprejem wi-fija. Ravno prav za javljanje v domovino. Ko se je preostanek posadke postavil pokonci, smo se odpeljali po izhodni poti za tovornjake in podobno visoka vozila proti izhodu. Pred nami pa \u0160vicar, ki je \u0161ele po prihodu na parkiri\u0161\u010de ugotovil, da je to za osebna vozila praviloma pla\u010dljivo. Jah, tudi v bogati \u0160vici se najde kak\u0161en Godenjc.<\/p>\n Markthalle Altenrhein<\/p><\/div>\n Peljali smo skozi St. Gallen in skozi Rorschach do Staada. Tam so po na\u010drtu slovitega Hundertwasserja naredili Markthalle, sedaj je to neke vrste kulturni dom. Spra\u0161evali smo se, \u010de jo bomo na\u0161li, ko se je kar na lepem pojavila pred nami, tik ob cesti. Parkiri\u0161\u010d dovolj, \u0161e kruh smo lahko kupili v bli\u017enjem Aldiju. Stavbo so gradili in predvsem \u00bbkrasili\u00ab bli\u017enji prebivalci.<\/p>\n Dvorana<\/p><\/div>\n Ogledali smo si film o gradnji te nenavadne stavbe, navdu\u0161ile so nas steklenice, vdelane v steno, sam koncept neravnih linij in pora\u0161\u010dene strehe pa smo poznali tudi \u017ee od prej. Film o Hundertwasserju je povedal marsikaj o njegovem \u017eivljenju in predvsem konceptu prehajanja k naravnim linijam. Dan je bil \u0161e kar de\u017eeven, ko smo se peljali proti mestu Konstanz.<\/p>\n Pisana stena<\/p><\/div>\n Punci sta precej \u017ealostno ugotovili, da z mini golfom v Romanshornu ne bo ni\u010d. A kaj se more, tako pa\u010d je. V Konstanzu smo malo cincali, potem pa peljali naprej proti otoku Reichenau. Pla\u010dljiva parkiri\u0161\u010da ob hotelu so bila dobra le za obrat, parkirali smo na zastonjskih ob cesti. Do muzeja je bilo le nekaj korakov. V muzeju o tem samostanskem otoku, vpisanem v seznam svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine, je predstavljeno nekdanje \u017eivljenje. <\/span><\/p>\n Muzej na otoku Reichenau<\/p><\/div>\n Predvsem prostori iz hi\u0161e povsem navadnih ljudi, predmeti, ki so jih ob vsakodnevnem \u017eivljenju uporabljali, dejavnosti s katerimi so se ukvarjali. Zanimiv je tudi prikaz otoka v \u010dasu s pomo\u010djo razglednic in drugih pisnih dokumentov. Na podstre\u0161ju pa so naga\u010dene \u017eivali, ki so oto\u010danom v precej\u0161njem delu tudi dajale vsakodnevni kruh. <\/span><\/p>\n V muzeju je predstavljena zgodovina samostanskega otoka<\/p><\/div>\n Samostanu in kulturnemu razvoju vsega podro\u010dja, ki so ga prinesli menihi, je namenjen novi del muzeja. Precej bolj sodobno zasnovan, na ve\u010d ekranih je mo\u017eno pogledati razli\u010dne filme, punci je \u0161e posebej pritegnila izdelava in uporaba pergamenta. Iz muzeja smo se ob spremljavi \u0161krebljanja de\u017eja po de\u017enikih odpravili do M\u00fcnstra \u2013 cerkve sv. Marije in Marka, nekdanje samostanske cerkve. <\/span><\/p>\n Notranjost M\u00fcnstra<\/p><\/div>\n Notranjost se nam je zdela nekam skromna. Morebiti tak\u0161na kot bi cerkve tudi sicer morale biti. Ker je zunaj lilo, sem od\u0161el po avtodom, punce pobral pred cerkvijo in odpeljali smo se do konca otoka, kjer stoji cerkev sv. Petra in Pavla, pla\u010dali za pol ure parkirnine in se \u0161e vedno z de\u017eniki v rokah napotili prav do cerkve. <\/span><\/p>\n Cerkev sv. Petra in Pavla<\/p><\/div>\n Pokukali smo notri, potem pa \u017ee \u0161ibali nazaj do avtodoma. Na otoku so sicer tri znamenite cerkve. Tretje, cerkve sv. Georga ali Jurija po na\u0161e, seveda \u017ee zaradi imena svetnika nismo smeli spustiti. Peljali smo se \u010dez otok nazaj in parkirali nasproti nje. Parkirnine kljub \u010dudenju Maje nisem pla\u010dal, saj mi je veljal \u0161e listek iz prej\u0161njega parkiri\u0161\u010da. So \u017ee dovolj dobili\u2026 <\/span><\/p>\n Cerkev sv. Georga<\/p><\/div>\n V cerkev smo komaj pri\u0161li, saj so vhod zaparkirali ugla\u0161evalci klavirja, ki so ga pripeljali v cerkev za koncert. Nekaj tonov smo tako uspeli tudi sli\u0161ati in se prepri\u010dati o akustiki cerkve. Notranjost je bogato poslikana z osmimi Jezusovimi \u010dude\u017ei. Nekatere slike so ohranjene bolje, druge slab\u0161e. Cerkva smo imeli zadosti, zato smo se, kot bi mignil spet zna\u0161li v avtodomu in se peljali nazaj proti Konstanzu. <\/span><\/p>\n Sea Life center Konstanz<\/p><\/div>\n Tam nas je navigacija lepo pripeljala do parkiri\u0161\u010da za avtodome (N47.6582669 E9.1693432). Le na kro\u017ei\u0161\u010du pred uvozom me je hotela peljati \u0161e malo naokoli. Se je pa\u010d malo va\u017eila. Parkirali smo in pla\u010dali za tri ure parkirnine. Kar solidna cena, en evro na uro. A \u010dasa, da bi iskali kaj drugega, nismo imeli, parkiri\u0161\u010de je blizu centra in tudi Sea Life centra. <\/span><\/p>\n Podvodni tunel<\/p><\/div>\n Ko smo vpra\u0161ali doma\u010dina za smer, nam je prijazno pojasnil tudi, da najbolje, da gremo v trgovski center Lago, od koder iz prvega nadstropja vodi nad \u017eelezni\u0161kimi tiri most do akvarijev. In tako smo tudi naredili. V Sea Lifu smo bili \u017ee pred leti in do danes se skoraj ni spremenil. Punci sta dobili kviz, ki sta ga po poti re\u0161evali. Ta ju je skoraj bolj pritegnil, kot \u0161tevilne ribe, raki, meduze in druge morske \u017eivali. <\/span><\/p>\n Biotop tropskega morja<\/p><\/div>\n Za mini bazen\u010dek, kjer bi se pod nadzorom lahko dotaknili morske zvezde in jajc morskih listov, nista pokazali velikega zanimanja. Bolj za to, kako morska zvezda po\u017ere \u0161koljko. Je bilo pa\u010d eno od vpra\u0161anj. V centru so predstavljene ribe Bodenskega jezera, doma\u010dih in tropskih morij, velik bazen z morskimi listi in drugimi splo\u0161\u010denimi ribami, tunel, kjer nad obiskovalci plavajo razli\u010dne ribe in tudi morski psi in \u017eelvi. <\/span><\/p>\n Ko srhljivi monstrumi pogledajo iz doma\u010de \u0161koljke<\/p><\/div>\n Nov pa je del, kjer so nenavadne ribe, poimenovan Grusel monster ali srhljivi monstrumi. Pa ni veliko srhljivega, bolj zanimivega in zabavnega. Na sre\u010do smo se brez te\u017eav prebili skozi trgovino s spominki, pobrali nekaj zastavic in posterjev centra, si na hitro pogledali \u0161e manj\u0161i muzej v prvem nadstropju. O ledeni dobi, \u017eivalstvu okoli Bodenskega jezera in raziskovalni dejavnosti. <\/span><\/p>\n Naravoslovni muzej<\/p><\/div>\n Potem pa \u017ee \u0161ibali\u2026nazaj po de\u017enike. Ostale so namre\u010d pri vhodu, ta je bil \u017ee zaprt in treba je bilo po\u010dakati, da so nam jih dostavili do trgovine s spominki. \u010cas smo imeli \u0161e za kraj\u0161i sprehod po mestu. Ker smo bili \u017ee ob jezeru, je bilo seveda obvezno iti na pomol, kjer na koncu Imperija \u2013 kurtizana, dr\u017ei v eni roki pape\u017ea in v drugi kralja in se cel dan vrti okoli svoje osi in tako \u0161irnemu svetu ka\u017ee pravi obraz tak\u0161ne ali druga\u010dne oblasti. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>