{"id":2187,"date":"2009-04-13T19:28:22","date_gmt":"2009-04-13T18:28:22","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2187"},"modified":"2009-04-20T08:12:44","modified_gmt":"2009-04-20T07:12:44","slug":"stari-grad-in-se-malo-naokoli","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=2187","title":{"rendered":"Stari grad in \u0161e malo naokoli"},"content":{"rendered":"

(13.4.2009)<\/span><\/p>\n

\n

\u010clovek v\u010dasih ostane odprtih ust, skoraj pred doma\u010dim pragom. Ko misli, da je videl \u017ee vse in ko predvsem misli, da ve, kaj ga \u010daka, ga narava ali pa\u010d \u010dlovek presenetita. Planina (466 m) in njena okolica sta lep primer. Vsakdo je \u017ee sli\u0161al za Planinsko jamo in Planinsko polje, na katerem Unica in Malen\u0161\u010dica ve\u010dkrat letno naredita \u010disto pravo presihajo\u010de jezero. <\/span><\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje pa je jezero???<\/p><\/div>\n

<\/p>\n

Tega smo ob\u010dudovali tudi mi dober teden nazaj in seveda sklenili, da bo po njemu potrebno zapluti ne le s pogledom, temve\u010d tudi \u010dolnom. A kaj, ko je tam okoli med velikono\u010dnimi prazniki kolovratil Cefizelj, znani lopov iz \u0161e bolj znanih Butal. In ga je\u2026kaj pa vem? Mogo\u010de ukradel, mogo\u010de popil. Ko smo z vesli v rokah avtodom parkirali pred dvorcem Haasberg (N 45.827986 E 14.264630), smo presene\u010deno ugotovili, da ga ni ve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Dvorec<\/a>

Dvorec Haasberg<\/p><\/div>\n

Le \u0161e Unica je drvela pod mostom, okoli pa travniki. Pa ni\u010d, bomo pa\u010d morali po\u010dakati, da slavni butalski policaj Cefizlja strpa v je\u010do in jezero vrne nazaj tja, kjer mu je mesto. Vesla smo zamenjali za planinske \u010devlje in jo ubrali iskati gri\u010d, na katerem je stal stari Haasberg. Po njem ima tudi ime \u2013 Stari grad. Poti sta dve, nobena ni prete\u017eka. <\/span><\/p>\n

\"Spet<\/a>

Spet na poti...<\/p><\/div>\n

Mi smo se navzgor odpravili po makadamski cesti, ki takoj za ko\u0161atim drevesom z gugalnico, le malo nad parkiri\u0161\u010dem ob dvorcu, zavije levo. Pot kva\u010dka navzgor in sicer dela res dolge okljuke. Temu primerno je tudi polo\u017ena in primerna za vsakogar. Sploh spomladi je po njej prijetno hoditi, saj je v gozdu polno \u010dema\u017ea, ki prav omamno di\u0161i. <\/span><\/p>\n

\"\u010cema\u017e\"<\/a>

\u010cema\u017e<\/p><\/div>\n

\u0160e posebej, \u010de ga zme\u010dkamo s prsti. Komur pa\u0161e, pa nudi tudi \u010disto prvinsko malico. Posebne markacije \u2013 oran\u017eni R na beli podlagi \u2013 naj nas ne zapeljejo. Ozna\u010dujejo rapalsko mejo, ki je slovensko Primorsko leta 1920 tako krivi\u010dno odrezala od mati\u010dne domovine. Kak\u0161en, morebiti \u017ee malo po\u0161kodovan, mejni kamen, \u0161e sedaj brez te\u017eav vidimo ob poti. <\/span><\/p>\n

\"Mejniki<\/a>

Mejniki so bili nekomu napoti<\/p><\/div>\n

Ko pridemo na nekak\u0161no sedelce, je na desni strani mesto za piknik, na levi pa znamenje. Takoj za njim levo zavije kolovoz, kateremu sledimo. Pot je sedaj malo bolj strma, pa ni nikakr\u0161ne sile. Gremo pod daljnovodom, odpirajo se nam pogledi proti Uncu. In \u017ee smo na vrhu, tam ob telekomunikacijskem stolpu (703 m, \u0161tirideset minut hoje). <\/span><\/p>\n

\"Novodobni<\/a>

Novodobni grad<\/p><\/div>\n

Z veliko domi\u0161ljije si lahko predstavljamo, da je to nekak\u0161en sodoben grad. O starem Haasbergu namre\u010d prakti\u010dno ni ve\u010d sledu. Vra\u010damo se lahko po isti, po pravici povedano precej dolgo\u010dasni, poti. Lahko pa na vrhu ali pa le malo pod njim ujamemo eno od stezic, ki \u010dez go\u0161\u010davo peljejo ravno v drugo stran. <\/span><\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot gra\u0161\u010dakov<\/p><\/div>\n

Ko se prebijemo preko malin in trnja, le \u0161e pomahamo Trnulj\u010dici, nato pa hodimo v isti smeri, verjetno po poti, ki so jo v \u010dasu novega Haasberga ubirali njeni lastniki, ki so hodili na sprehod. Poti ni te\u017eko slediti, dr\u017eimo se slemena, v pomo\u010d so tudi rde\u010di trakovi na drevju. Ko pridemo na razcep, lahko izbiramo. <\/span><\/p>\n

\"Poti<\/a>

Poti ni te\u017eko slediti<\/p><\/div>\n

Lahko gremo levo in kmalu pridemo na cesto nad travnikom. Lahko gremo desno in po nekaj korakih levo navzdol. Ali pa kar bolj ali manj naravnost navzdol. Zadnji mo\u017enosti pripeljeta na cesto pod travnikom, le \u0161e ena bli\u017enjica in \u017ee se gugamo pri dvorcu (iz vrha dvajset minut). <\/span><\/p>\n

Planina in okolica<\/strong><\/p>\n

\"Ravbarjev<\/a>

Ravbarjev stolp<\/p><\/div>\n

Okoli Planine pa je \u0161e marsikaj zanimivega. Ne le Planinsko polje s presihajo\u010dim jezerom, Planinska jama in Ravbarjev stolp v bli\u017eini vhoda, ki so nedvomno vsem poznani. Tudi okoli dvorca Haasberg je kar nekaj zanimivosti, nadvse vrednih ogleda. <\/span>Ker nam vzpon na Stari grad vzame tako malo \u010dasa, pomladanski dnevi pa so pa\u010d vedno dalj\u0161i, je dan potrebno izkoristiti. <\/span><\/p>\n

\"Planinska<\/a>

Planinska jama<\/p><\/div>\n

Zato se ne obirajmo, pot pod noge… <\/span><\/p>\n

\n

\u0160kratovka in Malni<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

Iz parkiri\u0161\u010da pri dvorcu se odpravimo mimo gugalnice proti hi\u0161am in na kri\u017ei\u0161\u010du zavijemo desno. Tako nas usmeri tudi tablica. Le nekaj metrov za odcepom je na desni zid, za njim pa pisana hi\u0161ka. Pod zidom je vhod v jamo \u0160kratovka. <\/span><\/p>\n

\"Vhod<\/a>

Vhod v \u0160kratovko<\/p><\/div>\n

Nad vhod se pride brez te\u017eav, do njega pa malo te\u017eje, saj je zadnji del strm. Ob na\u0161em obisku je iz votline kar drla voda, tako da se kam naprej ni dalo. Pa ni\u010d zato. Iznad jame smo nadaljevali po makadamski poti proti Malnom. Po travnikih te\u010de Malen\u0161\u010dica, ob poti so nekdanji mejniki z oznako I na eni in J na drugi strani. Ter seveda letnico 1920 in oznako mejnega odseka, \u0161tevilko mejnega kamna ter potekom meje. <\/span><\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki mlinov<\/p><\/div>\n

Ko pot preko mostu presko\u010di potok, lahko na drugi strani pogledamo ostanek nekdanje \u017eage. Potem pa gremo ponovno \u010dez most in zavijemo desno, v La\u0161karjev kot. Kolovoz ni ne vem kaj, pripelje pa nas do ostankov nekdanjih mlinov. Teh je bilo ker nekaj. V tisti tihi soteski, med \u010dema\u017eem in osamljenimi son\u010dnimi \u017earki, ki posijejo na Malen\u0161\u010dico prav tam, kjer privre iz zemlje. <\/span><\/p>\n

\"Voda\"<\/a>

Ko voda privre na sonce...<\/p><\/div>\n

Skoraj bi \u010dlovek lahko sli\u0161al, kako topotajo mlinska kolesa. \u010clove\u0161ke usode je pogoltnila pozaba, kamne prerasel mah, le voda \u0161e te\u010de tako kot neko\u010d. Pa\u010d \u0161e eden od koti\u010dkov, kjer le ti\u0161ina \u0161epeta. Vrnemo se po isti, pra\u0161ni makadamski cesti, kje pa drugje. Cel izlet nam bo vzel pribli\u017eno eno uro \u010dasa. <\/span><\/p>\n

\"Malen\u0161\u010dica\"<\/a>

Malen\u0161\u010dica<\/p><\/div>\n

\n

Un\u0161ka koli\u0161evka<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

V\u010dasih te kak\u0161na stvar res preseneti. Saj poznate tisti ob\u010dutek, ko nekaj pri\u010dakuje\u0161 in ve\u0161, da bo v redu. Pa se potem poka\u017ee, da ni le to. Da je dejansko precej ve\u010d, nekaj, kar se ti zare\u017ee v spomin in se tako izogne pozabi. Tisto, kar naredi dan. <\/span><\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot proti koli\u0161evki<\/p><\/div>\n

\u010ce ho\u010demo do te udornice, gremo ponovno mimo gugalnice (ne pozabimo se malo zagugati, saj prav pa\u0161e) in na razcepu pred hi\u0161ami levo. Sledimo makadamski cesti. Ko po nekaj sto metrih pridemo do razcepa se dr\u017eimo levo. Vzpona je komaj kaj, tudi hoje ni pretirano veliko. Ko pot zavije desno, kmalu pridemo pod daljnovod. Sedaj nimamo ve\u010d dale\u010d. \u0160e zasikamo na ovinku, ostro desno in nato levo. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na robu udornice<\/p><\/div>\n

Potem pa na razcepu zavijemo levo in \u017ee smo na razgledi\u0161\u010du nad udornico (pol ure hoje). Na tabli lahko preberemo nekaj osnovnih podatkov o njej in \u017eivlju tam okoli. Toda previdno, robovi so prepadni, dno je kak\u0161nih sto metrov ni\u017eje. Do dna se sicer da priti, toda pot je izpostavljena in brez prave obutve in nekaj izku\u0161enj je spust kar tvegano po\u010detje. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kje je dno?<\/p><\/div>\n

Najbolj\u0161a mo\u017enost je, da ne zavijemo po visokih kamnitih stopnicah, od koder se nakazuje strma pot, temve\u010d gremo le nekaj metrov naprej ob udornici, od razgledi\u0161\u010da desno. Tam ugledamo stezico, ki se spu\u0161\u010da navzdol, pre\u010dka pobo\u010dje in se zdru\u017ei s strmo potjo pod vhodom v rove. Rove? Itak. Le nekaj sto metrov pro\u010d je tekla rapalska linija in Italijani so mejo vzeli presneto resno. Okoli udornice so naredili dolge rove, izhodi so v vrta\u010dah v okolici, enega najdemo malo nazaj tik ob cesti. <\/span><\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki nekega \u010dasa<\/p><\/div>\n

Italijani so izpred rovov v globino metali vse, kar niso potrebovali. Tako hodimo po izpostavljeni pre\u010dki mimo podkev in ostalih ostankov voja\u0161kih \u010devljev, razbitih kro\u017enikov, vzmeti iz vzmetnic na katerih je prezebal bogsigavedi kateri vojak. Ali pa\u010d morebiti samo kak\u0161en doma\u010din, saj je udornica doma\u010dinom postala pred leti smeti\u0161\u010dna jama. Sedaj smeti nih\u010de ve\u010d ne me\u010de vanjo, ekolo\u0161ka zavest je pa\u010d nekaj vi\u0161ja, ostanke raznorazne \u0161are, menda je bil pred leti v jami celo avtomobil, pa so v glavnem \u017ee pospravili. <\/span><\/p>\n

\"Proti<\/a>

Proti dnu udornice<\/p><\/div>\n

Nekaj sitne in drse\u010de strmine, \u010dez skalo ali pa\u010d malo vi\u0161je naokoli, potem pa le \u0161e strmina, kar sitna in delno z gru\u0161\u010dem pokrita, do dna udornice. Ko pogledamo okoli sebe, si komaj lahko predstavljamo, kak\u0161na ogromna podzemna votlina je to bila, preden se ji je strop poru\u0161il. \u010ce smo se spustili do dna, lahko malo raziskujemo naokoli, potem pa se po isti poti vrnemo do razgledi\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kje je plavo nebo?<\/p><\/div>\n

Toda pozor, tudi vzpon je siten, komaj kaj manj nevaren, kot spust. Ko smo na vrhu, pa se lahko udarimo po glavi, \u010de smo s seboj pozabili vzeti svetilko. Pa ne le zaradi kilometrov rovov, po katerih lahko brskamo uro in ve\u010d. Temve\u010d predvsem zaradi svojevrstnega pogleda na udornico, ki nam ga ponujajo. Ko smo se \u017ee dovolj tolkli po glavi, sta nas do prvovrstnega razgledi\u0161\u010da popeljala dva Ljubljan\u010dana. <\/span><\/p>\n

\"Ali<\/a>

Ali kdo vidi luknjo?<\/p><\/div>\n

Iz razgledi\u0161\u010da se spusti\u0161 po visokih betonskih stopnicah do vhoda v rove, nekaj metrov ni\u017eje. Gre\u0161 notri in zavije\u0161 na prvem razcepu desno. Potem hodi\u0161 po rovu naravnost, dokler ne postane ob\u010dutno bolj svetlo. Zavije\u0161 ponovno desno, potem pa pozor. Pride\u0161 do razgledi\u0161\u010da visoko v steni nad dnom udornice. Toda rob ni zavarovan, zato zelo previdno, ni\u010desar ni, kar bi zadr\u017ealo padec. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled iz sredine stene v globino udornice<\/p><\/div>\n

Sploh \u010de so otroci z nami, torej pamet v glavo. Od tu lahko rove raziskujemo dalje, se na povr\u0161je vrnemo malo naprej in po strmih stopnicah do ostankov voja\u0161kih zgradb nad razgledi\u0161\u010dem ali pa pa\u010d po isti poti. Odvisno od nas. Do gradu Haasberg se, nedvomno \u0161e polni vtisov, vrnemo po poti, po kateri smo pri\u0161li…
\n<\/span><\/p>\n

\"Svet<\/a>

Svet okoli udornice je prepreden z rovi<\/p><\/div>\n

Za konec se lahko sprehodimo \u0161e okoli dvorca Haasberg. Spodnji del je zaprt z ograjo in napisom, ki precej upravi\u010deno opozarja na nevarnost. Tam sta tudi tabli, ki povesta marsikaj o njegovi preteklosti, tudi bolj \u017ealostni. Vendar pa je dostop iz gornje strani povsem odprt. Notranjost je precej razru\u0161ena, mo\u017eno je, da se kak\u0161en kamen, ravno ko mi hodimo okoli, odlo\u010di odleteti v globino. <\/span><\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko preteklost postaja le spomin...<\/p><\/div>\n

Zato se ne izpostavljajmo preve\u010d, notri pa\u010d itak ni kaj videti. Le mlado drevje hiti, da bi preraslo visoke zidove, ki \u0161e vztrajajo pokonci\u2026 <\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(13.4.2009) \u010clovek v\u010dasih ostane odprtih ust, skoraj pred doma\u010dim pragom. Ko misli, da je videl \u017ee vse in ko predvsem misli, da ve, kaj ga \u010daka, ga narava ali pa\u010d \u010dlovek presenetita. Planina (466 m) in njena okolica sta lep primer. Vsakdo je \u017ee sli\u0161al za Planinsko jamo in Planinsko polje, na katerem Unica in […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14,9],"tags":[],"class_list":["post-2187","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-notranjska","category-planinske-poti"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2187","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2187"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2187\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2219,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2187\/revisions\/2219"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2187"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2187"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2187"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}