![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/04\/img_5486.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de pred \u0161olo<\/p><\/div>\n
Izhodi\u0161\u010de za to potepanje je Planina (466 m), tista, pod ka\u010djimi ridami. Parkiramo lahko marsikje, mi smo se odlo\u010dili za parkiri\u0161\u010de pri stari \u0161oli (N 45.825921 E 14.245802). Smo pa\u010d imeli svojo ra\u010dunico. Pono\u010di, ko mimo ne grmijo \u0161tevilni motorji, je kar mir, povrh pa do izhodi\u0161\u010da tudi ni dale\u010d. Bli\u017eje bi bilo, \u010de bi parkirali v kamnolomu nad vasjo, toda nikoli ne ve\u0161, \u010de vsaj podnevi avtodom tam ne bo koga zmotil. <\/span><\/p>\n Na izhodi\u0161\u010du poti je precej mo\u010de<\/p><\/div>\n Od parkiri\u0161\u010da gremo po cesti v smeri ka\u010djih rid in nasproti ceste, ki pelje proti Planinski jami zavijemo za vas Strmec. Cesta skozi Planino je zjutraj ponavadi \u0161e precej prazna, \u010dez dan pa po njej grmijo motorji in tako hoja ob njej ni niti prijetna, niti posebej varna. Takrat je bolje in varneje izbrati pot, ki smo jo mi ubirali ob povratku. Po cesti proti Strmecu hodimo, dokler malo za parkiri\u0161\u010dem za tovornjake na desni strani poti ne pridemo do kri\u017ei\u0161\u010da cest. <\/span><\/p>\n Za\u010detek poti je precej razdrapan<\/p><\/div>\n Zavijemo desno in takoj levo na kolovoz. Tu se da tudi parkirati, je pa pesek mehak in po kak\u0161nem nalivu \u010dez pot te\u010de pravi potok. Pot po kateri bomo hodili ni markirana, pa z nekaj smisla za orientacijo ne moremo zaiti. Gremo nekaj deset metrov do zgradbe vodovodnega zajetja, kjer se desno odcepi mo\u010dno razdrapana in zelo strma traktorska vlaka. Po sredi jo voda odna\u0161a, tako da je hoja neprijetna. <\/span><\/p>\n Naj nas stranske poti ne zavedejo...<\/p><\/div>\n Lahko se temu delu izognemo s hojo po gozdu poleg, vsaj na najbolj zoprnih delih. Ko se pot polo\u017ei, postane hoja precej bolj prijetna. Sledimo poti in se ne oziramo na razne odcepe levo in desno. Ko pot zavije bolj desno, \u017ee ugledamo cerkev sv. Marije na Planinski gori. Na\u0161a pot se kmalu pridru\u017ei o\u017ejemu kolovozu z desne in \u017ee \u010dez minuto ali dve drugemu kolovozu iz iste smeri. <\/span><\/p>\n Voja\u0161ki rov<\/p><\/div>\n Le malo nad sti\u010di\u0161\u010dem na desni opazimo nenavaden ostanek starega voja\u0161kega rova. Sedaj do cerkve ni ve\u010d dale\u010d, ta nas na uravnavi preseneti s svojo velikostjo. Iz doline je do te katedrale ena ura hoda. Od cerkve se napotimo po makadamski poti. Ko ta za\u010dne zavijati levo, pridemo na travnike. Stopimo na kolovoz, ki \u010deznje pelje do odli\u010dnega razgledi\u0161\u010da nad Planinskim poljem. <\/span><\/p>\n Sv. Marija na Planinski gori<\/p><\/div>\n \u010ce je kaj vode, bosta Dolnja Planina in jezero ravno pod nami. Pogled, tako iz zraka, na poplavljeno polje in ceste, ki izginjajo nekje v mo\u010di, je res nekaj posebnega. Desno od razgledi\u0161\u010da je vrh Grmade (873 m, od cerkve slabe pol ure), do njega je iz razgledi\u0161\u010da le minuta ali dve hoje. Na vrhu je kamnita miza, tako da ga res ne moremo zgre\u0161iti. <\/span><\/p>\n Planinsko jezero<\/p><\/div>\n Vra\u010damo se \u010dez travnik in na makadamski cesti zavijemo desno. Kmalu na desni strani zagledamo bunker. Do njega je le minuta hoje po suhih travah, zato ne odkorakajmo kar tako mimo. \u0160e nekaj metrov nad njim pa je vhod, zavarovan z lito\u017eeleznim obro\u010dem. Kdo ve, kje in kako so kon\u010dali svojo voja\u0161ko \u017eivljenje soldati, ki so iz te visoke pre\u017ee nadzorovali bogsigavedi kaj. In koliko no\u010di so prezebali na stra\u017ei v zanje morebiti tuji de\u017eeli. <\/span><\/p>\n Grmada<\/p><\/div>\n \u010cigave interese so \u010duvali in kak\u0161en smisel je vse skupaj imelo. Vsaj na zadnje vpra\u0161anje je odgovor jasen \u2013 smisla vsekakor ni\u2026 Vrnemo se na cesto in nadaljujemo po njej. \u00bbKer je bila \u017diva \u017ee malce naveli\u010dana hoje, smo ustvarili mornarico. Dve ladji, pravi letalonosilki. Kako te\u017eko jih je bilo nositi\u2026\u00ab Na levi strani gremo pod lovsko ko\u010do in naprej, vse dokler cesta odlo\u010dneje ne zavije desno. <\/span><\/p>\n Ostanki nesmisla<\/p><\/div>\n Le malo za ovinkom bomo na levi zagledali kolovoz, na katerega stopimo. Po nekaj minutah nas bo pripeljal na travnik, kateremu sedaj sledimo proti izrazitemu predvrhu Petri\u010devega hriba. \u010ce pogledamo po travnikih pod nami in tam v zgodnji pomladi zagledamo trop \u017eivali, ne mislimo, da so krave. Gamsi so, cel trop jih kro\u017ei tam okoli.\u00a0 Ko smo pod predvrhom, izrazitim, a brez pravega imena, zlezimo nanj, saj vzpon ni niti dolg, niti naporen. Mornarica<\/p><\/div>\n Od tu kon\u010dno zagledamo pravi vrh, na\u0161 kon\u010dni cilj. Spustimo se na neizrazito sedelce in se mimo manj\u0161ega precej pora\u0161\u010denega vr\u0161i\u010dka spustimo pod Petri\u010dev hrib (937 m, iz Grmade dobra ura). <\/span>Nanj se vzpnemo bolj ali manj naravnost. Razgledi, ki se odprejo proti vasi Strmec presenetijo. Na robu gozda je cerkvica Marije sne\u017ene, naprej pa vas Studeno. <\/span><\/p>\n Na Petri\u010devem hribu, spodaj Strmec<\/p><\/div>\n \n S Petri\u010devega hriba lahko nadaljujemo \u010dez sedlo na Lipovec in pa\u010d naprej, kolikor nas ho\u010dejo nositi noge in dan da sve\u010dave. Pri nas je bila odlo\u010ditev jasna, bo treba nazaj. Preostanek odprave zelenega zmaja je \u010dakal v dolini, pa tudi ogleda Planinske jame nismo smeli zamuditi. Le malo pod vrhom v smeri Planine je voja\u0161ki rov in soba pod zemljo. Svetilka ni odve\u010d, pa tudi brez nje se oko kmalu privadi na temo. <\/span><\/p>\n Nasmejana<\/p><\/div>\n Ko spet zlezemo na plan, se pri\u010dnemo spu\u0161\u010dati po \u0161irokem slemenu v smeri Planine, vse dokler ne pridemo do stezice, ki vodi pod prvim predvrhom nazaj. Stezice se malo cepijo in zdru\u017eujejo, kak\u0161en meter vi\u0161je ali ni\u017eje, smer je vsem ista. Ko obidemo predvrh nadaljujemo v isti smeri. Ko se travnik za\u010dne zapirati, se dr\u017eimo malo levo. Ujeti moramo neizrazito stezico, ki skozi gozd pripelje do jase z lovsko opazovalnico. <\/span><\/p>\n Pobo\u010dja pod predvrhom, zadaj Petri\u010dev hrib<\/p><\/div>\n Tam ugledamo kolovoz, ki se na levi strani travnika malo vzpenja. Pa mu ne sledimo, takoj za robom namre\u010d zagledamo drugega, ki zavije navzdol. Ta nas bo pripeljal naravnost do cerkve. \u010ce nismo prepri\u010dani, da gremo prav, lahko po travnikih nadaljujemo do lovske ko\u010de in tam i\u0161\u010demo kak\u0161en bolj\u0161i prehod ali pa se pa\u010d vra\u010damo po makadamski poti. <\/span><\/span><\/p>\n Mogo\u010dnost<\/p><\/div>\n Ta mo\u017enost je bil naokoli, a \u0161e vedno bolje, kot da izgubljeni tavamo po gozdu ali celo zaidemo v kak\u0161no neprehodno go\u0161\u010davo. Od cerkve se lahko vra\u010damo po smeri pristopa. Mi smo \u0161li raje malo po svoje, pa\u010d, da za\u0161pilimo klobaso. Mimo voja\u0161kega rova smo na prvem kri\u017ei\u0161\u010du \u0161e sledili smeri pristopa, na drugem pa \u0161li naravnost. Ko je kolovoz zavil kar strmo levo, se je desno odcepila prijetna stezica, kateri smo sledili. <\/span><\/p>\n Prehod iz travnika na pot proti cerkvi<\/p><\/div>\n Iz gozda smo presene\u010deno pogledali ravno na vrhu kamnoloma. Kratek spust po gru\u0161\u010du, nato pa je potrebno levo, kjer najdemo stezico, ki nas brez te\u017eav pripelje ni\u017eje v kamnolom. Tega pre\u010dimo in na desni strani sledimo makadamski cesti navzdol. Na asfalt stopimo kak\u0161nih sto metrov levo od kri\u017ei\u0161\u010da, kjer smo ga pred \u010dasom zapustili. Sedaj gremo levo in po cesti navzdol. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>