![\"Smer](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/04\/20090404_02.jpg\")
<\/a>Smer je jasna...<\/p><\/div>\n
Obiska je vredna takrat, ko so pobo\u010dja pod debelo sne\u017eno odejo in re\u017ee\u0161 \u010disto svoje sledi v sve\u017ei pr\u0161i\u010d, pa tudi v \u010dasu dehte\u010dih trat, ko se ule\u017ee\u0161 na Babo in po \u010copovo skozi Luknjo gleda\u0161 v Zadnjico. Kam z avtodomom, je pri turnem smu\u010danju velikokrat vpra\u0161anje. \u010ce se poleti pa\u010d sprijazni\u0161 z morebiti nekoliko dalj\u0161im dostopom, je pozimi vsak korak povezan z nerodnim \u0161torkljanjem v turnih pancerjih in nekaj desetimi kilogrami na ramenih, ki jih nanese vsa oprema. <\/span><\/p>\n Travniki v Ravnah<\/p><\/div>\n Temu se pri Babi lahko izognemo samo na dva na\u010dina. \u010ce staknemo nekoga, ki nas zapelje z osebnim avtomobilom do snega ali \u010de avtodom po\u017eenemo po mestoma naluknjani in razriti makadamski cesti <\/span>navzgor. Parkirati se da na ve\u010d mestih, tudi ravnega prostora je nekaj. Meni se ga za tak\u0161ne terenske ambicije zdi enostavno \u0161koda. <\/span>Povrh se nam lahko zgodi, da je cesta na kak\u0161nem mestu \u0161e konkretno zasne\u017eena ali da nam kdo pripelje nasproti. <\/span><\/p>\n Pred drugim stanom zavijemo desno<\/p><\/div>\n T<\/span>edaj nas \u010daka kar nekaj nerodne vzvratne vo\u017enje, saj se avtodoma pa\u010d ne da obrniti ravno povsod. \u010ce pripeljemo iz smeri Jesenic, zavijemo na prvi uvoz proti Dovjemu in \u017ee po nekaj metrih je na desni strani odcep za kamp Kamne (N 46.464381 E 13.957147; http:\/\/campingkamne.com\/slo.html). To je \u017ee ena mo\u017enost, smiselna predvsem pozimi, ko je snega dovolj vse iz Dovjega. <\/span><\/p>\n Spet pridemo na cesto...<\/p><\/div>\n \u010ce peljemo dalje, sledimo tablicam in po nekaj deset metrih zavijemo desno in malo vi\u0161je spet desno. Ko je asfalta konec, se dr\u017eimo desno, pre\u010dimo potok Mlinca, zaiti ni ve\u010d mo\u017eno. Le \u010de smo pe\u0161, takoj za mosti\u010dkom na levi i\u0161\u010dimo stezo, ki bo skraj\u0161ala mukotrpno korakanje po cesti. Sicer pa peljemo navzgor, cesta vijuga sem in tja. Ko se usmeri izrazito levo in zravna, vo\u017enjo nadaljujemo do razcepa pod Ravnami (N 46.467601 E 13.991293; slabih 1100 m). <\/span><\/p>\n Hoja po cesti<\/p><\/div>\n \u010ce je le kaj snega na travnikih, tu parkiramo. Potem gremo lahko levo po cesti vse naokoli (odsvetujem), pri ko\u010di po nekaj sto metrih desno navzgor ali pa\u010d \u010dez travnike. Bo \u0161e najbolje. Torej levo in na primernem mestu \u010dez travnike navzgor. Ali pa desno na pot, ki pelje pod Hru\u0161ki vrh, pa \u017ee po nekaj desetih metrih naravnost in levo na travnike. Dov\u0161ka Ro\u017eca<\/p><\/div>\n Nadaljujemo mimo stanu in se dr\u017eimo desno. <\/span>Ko drugi\u010d pre\u010dkamo leseno ograjo, zavijemo bolj odlo\u010dno desno in nato po \u010distinah med smrekami levo. Ko pridemo mimo ostankov poru\u0161ene hi\u0161e, nas \u010daka le \u0161e kratek vzpon in \u017ee se spet priklju\u010dimo cesti. Sedaj ni ve\u010d kaj re\u010di. \u010cakata nas dva ovinka, nato se vzpenjamo pod Belo pe\u010djo. Ko pot zavije desno, ji sledimo, naj nas ne zavedejo markacije, ki se odcepijo levo. <\/span><\/p>\n Na travnikih pre\u010dimo do pobo\u010dja nad ko\u010do<\/p><\/div>\n Vzpenjamo se, na\u010deloma ni te\u017eav, le na nekaj mestih je morebiti potrebna previdnost, predvsem \u010de je snega veliko in je cesta povsem zasuta. Ko se cesta ostro obrne levo, ji \u0161e nekaj minut sledimo, toliko, da pridemo na travnike. Pred seboj zagledamo \u0161pi\u010dko ko\u010de na planini Dov\u0161ka Ro\u017eca. Najbolje, da se po\u010dasi pri\u010dnemo vzpenjati, te\u017eimo proti robu pobo\u010dja nad ko\u010do. Na robu travnikov nato \u0161trikamo navzgor, ni prestrmo. <\/span><\/p>\n Z vrha se odpirajo pogledi proti Kepi<\/p><\/div>\n \u010ce ni preve\u010d snega, pod vr\u0161nim pobo\u010djem opazimo ograjeni \u00bbvrti\u010dek\u00ab, zavijemo malo desno in nato levo na vrh (1891 m, dve uri in pol do tri ure iz Raven, lahko tudi manj ali ve\u010d, odvisno kje startamo). Toda pozor! Pobo\u010dja so na Avstrijski strani prepadna, zatorej na vr\u0161nem grebenu nastanejo opasti. Robu se, \u010de ni (skoraj) kopen, raje ne pribli\u017eajmo. <\/span>\u0160e posebej bodimo pozorni, \u010de je vr\u0161ni del v megli, saj bi se iskanje vrha ali pa\u010d le neprevidna hoja preblizu roba hitro kon\u010dala nekaj sto metrov ni\u017eje. <\/span><\/p>\n Opasti <\/p><\/div>\n \u00bbVreme je bilo kar pravo, \u010disto babje. <\/span>Vlekle so se meglice in zakrivale pogled. Prav klavrno, a \u0161e preden bi \u010dlovek lahko za\u010del obupovati, se je \u010dez meglice za\u010delo prebijati sonce. Kot bi nekdo pri\u017egal lu\u010d v temni sobi. Tudi Baba lahko res prijetno preseneti.\u00ab <\/span><\/p>\n Prihod na vrh<\/p><\/div>\n Navzdol smu\u010damo po pobo\u010djih, levo od smeri vzpona. Mo\u017eno je sicer loviti poseko levo, ki pripelje na zadnji ovinek pred Dov\u0161ko Ro\u017eco, vendar se nam lahko, \u010de smeri ne poznamo, zaplete. Znanec je enkrat v megli za\u0161el in po pre\u010denju strmih in mestoma prepadnih pobo\u010dij pod grebenom proti Hru\u0161kemu vrhu, prismu\u010dal direktno v Ravne. To sva se iskala! Mo\u010dno odsvetujem. <\/span><\/p>\n Pobo\u010dja pod vrhom<\/p><\/div>\n Je skoraj vseeno, \u010de izkoristimo \u0161iroka pobo\u010dja do planine Dov\u0161ka Ro\u017eca, v ugodnih razmerah bo za nami ostala nepozabna sled enakomernih zavojev. Paziti je potrebno, da ne smu\u010damo prenizko, ujeti je potrebno cesto, po kateri smo pri\u0161li do travnikov. Sedaj nas \u010daka le \u0161e rodeo po cesti navzdol.<\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n