![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/03\/img_5366.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de v Dav\u010di<\/p><\/div>\n
Tudi pri turnih smukih ponavljanj ne more biti. Pa tudi \u010de se \u017ee deseti\u010d spustimo iz iste to\u010dke. Morebiti je enkrat snega ve\u010d, drugi\u010d manj, spreminja se njegova struktura, vreme je lahko brez obla\u010dka ali pa tak\u0161no, da se spra\u0161ujemo, kaj nas je sploh gnalo v hrib. Pa naj bodo razmere tak\u0161ne ali druga\u010dne, so kon\u010dno le spodbuda, da poskusimo, kako bo pa danes. <\/span><\/p>\n Ratitovec je \u0161e zaspan<\/p><\/div>\n In \u010de smo zadnji\u010d bentili nad meglo in vetrom, je pa\u010d \u017ee \u010das, da gremo pogledat, kako bela kupola vrha odseva na modrem nebu. Cesta skozi Dav\u010do je kar dobra, ve\u010dino lukenj so sanirali. \u0160e vedno je potrebno peljati skozi celo dolino, do mesta, kjer ob potoku Dav\u010da, le malo pred koncem asfalta lahko parkiramo (pribli\u017eno N46.177422 E14.006714). <\/span><\/p>\n Kamnolom<\/p><\/div>\n Od izhodi\u0161\u010da (980 m) nadaljujemo naravnost, snega je bilo ta vikend \u0161e dovolj. Kolovoz po nekaj minutah zavije levo in kmalu spet desno. Gremo skozi <\/span>kamnolom, dav\u0161ki slapovi se skozi golo drevje lepo vidijo v soteski pod nami. Po spustu pre\u010dkamo potok Dav\u010da in po nekaj deset metrih ponovno. <\/span><\/p>\n Nad dav\u0161kimi slapovi<\/p><\/div>\n Sledimo mu in ga \u0161e dvakrat pre\u010dkamo, da pridemo do poti, ki se ob zapornici pridru\u017ei iz desne. Ko je pred nami velik travnik, zavijemo levo, slede\u010d markacijam. \u0160e dvakrat moramo sneti smu\u010di in pre\u010dkati potok, potem pa ga kon\u010dno zapustimo. Najbolje, da takoj zavijemo po zasne\u017eenem kolovozu levo in \u017ee po nekaj metrih zakljukamo desno. <\/span><\/p>\n Prebujanje<\/p><\/div>\n Sedaj ni ve\u010d kaj razmi\u0161ljati, vzpenjamo se do roba travnikov, ki se spu\u0161\u010dajo iz sedla med Poho\u0161kim kupom in Ho\u010dem. \u010ce so razmere odli\u010dne, jo lahko mahnemo kar naravnost navzgor. Kolikor ne, pa raje kva\u010dkamo levo-desno. Travnik se zo\u017ei, go\u0161\u010dava na levi pa zred\u010di, zato prehod med drevjem ni ve\u010d te\u017eaven. Pre\u010dimo proti levi in se zlo\u017eno vzpenjamo. <\/span><\/p>\n Travniki pod snegom<\/p><\/div>\n Ko je pred nami spet \u010distina (flanka po doma\u010de), odkljukamo navzgor do grebena med Poho\u0161kim kupom in Poreznom. Verjetno bomo nanj pri\u0161li v bli\u017eini ko\u010de (Dom A. \u017dvana \u2013 1590 m), ki je tudi v malo bolj meglenem vremenu odli\u010den ka\u017eipot. Zavijemo levo in se vzpnemo na vrh. Toda pozor. \u010ce se ne mislimo po (pre)hitrem spustu vra\u010dati iz primorske strani, raje hodimo bolj po levi strani. <\/span><\/p>\n Vzpon skozi redek gozd<\/p><\/div>\n Pa ni nevaren le zdrs, na nevarnost ka\u017eejo tudi luknje, ki jih je na desni strani spomladansko sonce izvrtalo v sneg. Uf… Na vrhu (1630 m, dve uri hoje) si je treba vzeti \u010das. Tako za sebe kot prijatelje. Tudi tiste, ki jih ni zraven. Se jih da lepo podra\u017eiti s kak\u0161no poslano slikico. Zakaj pa ne? Naj si le drugi\u010d vzamejo \u010das, ne bo jim \u017eal… <\/span><\/p>\n \u010cistina pod ko\u010do<\/p><\/div>\n Postavimo se na vrh in kro\u017eimo. Za 360 stopinj bo ravno prav. Kajti v vse smeri se odpre pogled, v vse smeri se spla\u010da usmeriti oko. In tudi uro zgodovine bomo imeli. Le stopimo do spomenika in preberimo napis na njem. Nam bo dal misliti. Navzdol smu\u010damo v smeri pristopa. Torej po (sedaj) desni strani grebena in pod ko\u010do navzdol. <\/span><\/p>\n Ko\u010da je odli\u010dno razgledi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n “Zgodnja ura je omogo\u010dala nekaj odli\u010dnih zavojev, sneg se \u0161e ni prediral. Najraje bi kar vriskala.” Ves \u010das se je potrebno dr\u017eati bolj leve, da ne zaidemo v preveliko go\u0161\u010davo ni\u017eje doli. Strah bo odve\u010d, ko bomo spet na travniku. Sedaj mu le \u0161e sledimo, sneg pa…ja, “ni bil ve\u010d najbolj\u0161i, le ob gozdu se ni prediralo”. <\/span><\/p>\n Na vrhu si je treba vzeti \u010das...<\/p><\/div>\n “Pomilovanja vredni so bili tisti, ki so \u0161ele lezli navzgor. Kajti navzdol ne bodo smu\u010dali, temve\u010d plavali. A to je pa\u010d njihov problem.” Ko pridemo do gozda, pre\u010dkamo prvi\u010d potok, tu \u0161e s smu\u010dmi. Potem pa navzdol, divji rodeo po poti. Pa ne prehitro, druga\u010de vas bo \u0161e kdo grdo pogledal, misle\u010d, da ru\u0161ite vse pred seboj. <\/span><\/p>\n Pomnik preteklosti<\/p><\/div>\n Smuka se tu bolj ali manj zaklju\u010di, le \u0161e \u0161estkrat bo treba preko potoka. Lahko s smu\u010dmi ali brez. Pa\u010d odlo\u010ditev posameznika, ali potrebuje novo opremo ali (\u0161e) ne. Vsak smuk ima poleg vrste prese\u017enikov, tudi kak\u0161no malenkostno napako. Pri smuki iz Porezna v Dav\u010do, je to ravno zadnji konec. Bolj ali manj po ravnem, smu\u010di pa stalno gor in dol. Kar nekam odve\u010d se zdi. Dokler ne pogledamo v temnomodro nebo. To potola\u017ei…<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n