![\"Kot](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/03\/20060823_1.jpg\")
<\/a>V Drveniku <\/p><\/div>\n
Vo\u017enja je potekala po kra\u0161kem svetu, seveda pa je pokrajina tako hitro brzela mimo nas, da kaj prav posebnega nismo videli. Nekajkrat smo se ustavili, da smo si pretegnili noge in si na enem od po\u010divali\u0161\u010d skuhali kosilo. Pri Splitu je bilo avtoceste konec. Sledili smo oznakam za Dubrovnik in se peljali visoko po celini. V kraju s sme\u0161nim imenom Velika Cista smo nato\u010dili gorivo, le malo naprej nas je ob poti presenetil sejem. Na cesti je bilo veliko ljudi, ob njej pa polno kro\u0161njarjev.<\/p>\n
<\/a>Prvi ve\u010der na morju<\/p><\/div>\n
Komaj smo se prebili \u010dez gne\u010do. Cesta se je sedaj kon\u010dno pri\u010dela spu\u0161\u010dati in priklju\u010dili smo se obalni magistrali. Peljali smo se mimo Makarske in v Drveniku zavili v pristani\u0161\u010de. Malo smo uvijali in kon\u010dno le ujeli cesto, ki pelje v Gornjo valo. Parkirali smo na parkiri\u0161\u010du \u00bbDide\u00ab. Avtodom je stal takoj ob prodnati pla\u017ei. Seveda smo pregreti od vo\u017enje takoj sko\u010dili v vodo, \u0161e Gaja nam je sledila. Po ve\u010derji smo trudni popadali v posteljo. <\/span><\/p>\n NAD DRVENIKOM \u2013 24.8.2006<\/strong> – Dopoldan smo se kopali na prodnati pla\u017ei pod avtodomom.<\/p>\n Drvenik<\/p><\/div>\n Dan je bil son\u010den. Pla\u017ea je bila zjutraj \u0161e prazna, potem pa se je vedno bolj polnila. Na koncu si komaj \u0161e na\u0161el mesto za brisa\u010do. Jaz sem \u0161el z masko pogledat morsko dno. Ker pa ni bilo ni\u010d zanimivega, sem masko in plavuti pospravil. Zato pa sta za podvodni svet dobili veliko ve\u010dje veselje punci. Gledali sta ribe pod vodo, najraje bi kak\u0161no tudi ujeli.<\/p>\n Oljka<\/p><\/div>\n Ajda si kar ni dala dopovedati, da morskega akvarija nimamo in bi ribic tako ne bi imeli kam dati. Popoldan je vreme \u0161e dobro kazalo, zato smo se odpravili na planinarjenje. Pregledali smo informativno tablo v kraju, nato pa zastavili korak. Sledili smo markacijam po asfaltni cesti. Kar strmo smo se vzpenjali mimo nasadov oljk in kapelice. Ob cesti smo trgali fige, bilo jih je v izobilju.<\/p>\n Ko mladost sre\u010da starost<\/p><\/div>\n V vasi Kosiri\u0161te smo sledili markacijam za vas Selo. Vendar pa nas je \u0161e bolj zanimala vasica, ujeta v kamnito pobo\u010dje in kamniti stolp nad njo. Najprej smo si pogledali zanimiv kamen ob poti, verjetno spomenik, brez napisa, pa z vklesanimi figurami. Spustili smo se malo nazaj, potem pa povzpeli v vasico Gradina. Neko\u010d zapu\u0161\u010dena, vedno bolj o\u017eivlja.<\/p>\n Gradina<\/p><\/div>\n Nekatere hi\u0161ke so tako \u017ee predelane v vikende, druge so \u0161e v ru\u0161evinah. Ujeli smo stezico, ki nas je na drugi strani popeljala do vrha hriba. Razgled je bil \u010dudovit. Na ru\u0161evinah stolpa je bil spomenik boju Drveni\u0161kih \u017eensk proti Turkom. Malo smo morali nazaj, da smo spet na\u0161li markacije, ki so nas vodile v vas Selo, se pomudili pri cerkvici sv. Jurija in se nato po precej zaviti cesti spustili v Dolnjo valo.<\/p>\n Ve\u010der<\/p><\/div>\n Kar dobre tri ure nam je vzelo, da smo se po \u017ee znani cesti ob morju <\/span>ponovno vrnili do avtodoma in \u0161e zadnji\u010d ta dan zaplavali.<\/p>\n KOPANJE V DRVENIKU, CERKVICA \u2013 25.8.2006<\/strong> – Dan ni bil tako lep kot prej\u0161nji. Zato smo imeli tudi ve\u010d pla\u017ee zase. Malo slab\u0161e vreme nam ni vzelo veselja do plavanja. Ajda je \u0161e vedno navdu\u0161eno lovila svojo ribico. Vzela je vre\u010dko in sku\u0161ala kaj ujeti, vendar je razo\u010darano ugotovila, da ima luknjo.<\/p>\n Kje je ribica?<\/p><\/div>\n Tudi \u017diva ji je seveda sledila. Tako sta obe kukali z maskami pod vodo in ugotavljali, kaj je pod vodno povr\u0161ino in na morskem dnu. Popoldan smo se odpravili do cerkvice nad krajem. Pot do tja je \u0161la po magistrali, zato je bila potrebna previdnost. Punci sta pri cerkvici ubrali pravi teka\u0161ki maraton naokoli.<\/p>\n Oblak in mavrici<\/p><\/div>\n Seveda je bilo va\u017eno katera je hitrej\u0161a. Ko sta se utrudili, smo \u0161e malo posedeli pred cerkvico. Bilo je prav prijetno. Po povratku v avtodom, pa smo \u017ee delali na\u010drte za naslednje dni.<\/p>\n RUDINE \u2013 26.8.2006<\/strong> – Dopoldan smo \u0161e ostali v Drveniku. Plavali smo in u\u017eivali v vodi.<\/p>\n Pla\u017ea<\/p><\/div>\n Vreme se je vedno bolj kisalo. Ko je zgodaj popoldan pri\u010delo de\u017eevati, smo takoj po kosilu pobrali \u0161ila in kopita in se odpeljali proti Dubrovniku. Prvi del poti nas je kar precej pral de\u017e, potem pa se je vreme po\u010dasi uneslo. Peljali smo se ob obali, tudi \u010dez del\u010dek Bosne in Hercegovine. Opazovali smo morje pod nami, obalo in otoke. V Ora\u0161cu smo zavili v kamp Rudine in na\u0161li lepo mesto.<\/p>\n Pla\u017ea pod kampom v Rudinah<\/p><\/div>\n Takoj smo pohiteli po \u0161tevilnih stopnicah do pla\u017ee. Ta je bila delno prodnata, \u010deprav ne tako lepa kot tista v Drveniku. Ob straneh je bila ujeta med skale. Malo sem po tleh pogledal z masko, punci pa sta ob obali u\u017eivali v visokih valovih. V kampu je do nas pri\u0161la deklica iz Poljske. S puncama se je hitro spoprijateljila, igrale so se, tudi na pla\u017ei so bile skupaj. Jezik sploh ni bil problem, punce so se enostavno razumele.<\/p>\n DUBROVNIK \u2013 27.8.2006<\/strong> – Po zajtrku smo se poslovili od babice in Gaje, se odpravili na avtobusno postajo in odpeljali proti Dubrovniku.<\/p>\n Dubrovni\u0161ko obzidje<\/p><\/div>\n \n Iz glavne postaje smo jo proti staremu delu mesta mahnili kar pe\u0161. Prvi del poti smo ob pristani\u0161\u010du Gru\u017e opazovali ladje, od velikanskih jaht do skoraj prave gusarske jadrnice. Dan je bil lep in vro\u010d. Zato se nam je pot \u0161e posebej vlekla, potreben je bil seveda postanek za sladoled. Pred mestnimi vrati sta nas pozdravila dva srednjeve\u0161ka vojaka.<\/p>\n Stradun<\/p><\/div>\n Obzidje nas je \u017ee na zunaj navdu\u0161ilo, dajalo je vtis mo\u010di in neosvojljivosti. Ker je mami domnevala, da bo kamenje vedno bolj segreto, smo kar takoj od\u0161li nanj. Skoraj za dva kilometra ga je. Na njem so tudi stolpi in cele trdnjave. Iz obzidja se nam je odpiral pogled na mesto pod nami, okolico in morje. Kmalu smo zagledali tudi oto\u010dek Lokrum, malo kasneje se nam je odprl pogled na pristani\u0161\u010de.<\/p>\n Na obzidju<\/p><\/div>\n \u0160li smo mimo dominikanskega samostana ter se na koncu vzpeli na trdnjavo Min\u010deta. Od tu je bil pogled na mesto \u0161e posebej lep. Komaj smo se dobro spustili nazaj na obzidje, \u017ee so nas kamnite stopnice spet popeljale do kamnitega dubrovni\u0161kega tlaka na glavni ulici Stradun. Pri vodnjaku smo se spo\u010dili in malo osve\u017eili, senca nam je prav pri\u0161la.<\/p>\n Cerkvica pri pristani\u0161\u010du<\/p><\/div>\n Pokukali smo v fran\u010di\u0161kansko cerkev, se sprehodili mimo pala\u010de Sponza do dominikanskega samostana in tam pokukali na dvori\u0161\u010de in hodnik okoli njega. Zavili smo v pristani\u0161\u010de, vendar nas je od odhoda na Lokrum odvrnilo temno nebo. Vse je kazalo na nevihto. Vrnili smo se do cerkve sv. Vlaha in mimo kne\u017eje pala\u010de od\u0161li do stolnice. Ogledali smo si jo ter se vzpeli do cerkve sv. Ignacija.<\/p>\n Pogled \u010dez mestne strehe proti Lokrumu<\/p><\/div>\n Ker se je vreme izbolj\u0161alo, smo se vrnili v pristani\u0161\u010de in z ladjico odpluli na Lokrum. Plovba je bila mirna, pogled na Dubrovnik z morske strani pa prav poseben. Na otoku smo se najprej sprehodili skozi botani\u010dni vrt, se vzpeli na Fort Royal od koder je bil lep pogled na otok in Dubrovnik. Ob obali smo se ustavili pri jezercu z imenom Mrtvo morje.<\/p>\n Po\u010ditek v senci<\/p><\/div>\n Z Ajdo sva v njem zaplavala do votline in se obe\u0161ala na vrvi, ki je visela z drevesa. \u017diva ni \u0161la prav dale\u010d v vodo. Ker voda v tej mlaku\u017ei ni ravno di\u0161ala, smo kmalu od\u0161li do morja in zaplavali ob pe\u010dinah. Mimo samostana smo se vrnili do ladjice in se spet odpeljali na kopno. V Dubrovniku smo se sprehodili po Stradunu in gledali, kako so ljudje vedno bolj ve\u010derno oble\u010deni.<\/p>\n Pala\u010da Sponza<\/p><\/div>\n V stolnici smo si ogledali zakladnico. Prijetna mladenka, ki je prodajala karte, nam je nadrobno razlo\u017eila komu spada katera izmed relikvij, kdo je naslikal kak\u0161no sliko (med njimi je celo Rafaelova), tudi o cerkvi in slikah v njej smo veliko sli\u0161ali. Izvedeli smo, zakaj slikar Tiziano gleda edini navzdol in ne Marije nad njim.<\/p>\n Na kamniti obali Lokruma<\/p><\/div>\n Prav presene\u010deni smo bili nad njeno prijaznostjo in navdu\u0161eni nad vsem zanimivim, kar smo tako izvedeli. Druga\u010de sigurno ne bi vedeli, kje je zobovje sv. \u0160tefana, roka \u0161vedske kraljice ali noga in glava sv. Vlaha. Celo del kri\u017ea na katerem je umrl Kristus je bil tam, ter zemlja iz svetega groba. Od\u0161li smo \u010dez mestna vrata do avtobusnega postajali\u0161\u010da in se z lokalnim avtobusom odpeljali na glavno avtobusno postajo.<\/p>\n Pred samostanom ob Stradunu lovimo ravnote\u017eje<\/p><\/div>\n Ker avtobusa za Split ni bilo, smo od\u0161li na sladoled, potem pa po\u010dakali na prvi avtobus, ki je peljal do Ora\u0161ca. Kar pozno zve\u010der smo se vrnili, babica in Gaja sta nas \u017ee te\u017eko \u010dakali.<\/p>\n RUDINE IN VRNITEV V DRVENIK \u2013 28.8.2006<\/strong> \u2013 Poljska deklica, ki je punci prej\u0161nji dan te\u017eko \u010dakala, se je zjutraj pri\u0161la poslovit, saj je odhajala domov.<\/p>\n Zgradili smo hi\u0161ko<\/p><\/div>\n Pogovorili smo se z avtodomarjem iz Maribora in od\u0161li na pla\u017eo. Dopoldan smo izrabili za kopanje, punci sta navdu\u0161eno skakali v vodo iz skal ob obali. Popoldne, po kosilu, smo se odpeljali nazaj do Metkovi\u010da, kjer smo zavili proti Bosni. Mislili smo obiskati ju\u017eni del te de\u017eele. Vendar so nas na meji zavrnili, saj sta punci imeli le osebni izkaznici, potrebovali pa bi potni list.<\/p>\n Skok<\/p><\/div>\n Vrnili smo se do Metkovi\u010da in pot nadaljevali do Drvenika, kjer smo spet parkirali pri Didi. Bilo je \u017ee kar pozno zve\u010der. Z mamico sva od\u0161la \u0161e na sprehod, potem pa smo trudni zaspali. <\/strong><\/p>\n DRVENIK \u2013 29.8.2006<\/strong> \u2013 \u0160e en dan smo pre\u017eiveli v Drveniku. Zjutraj sva z babico od\u0161la na sprehod z Gajo.<\/p>\n V zaliv\u010dku pod magistralko<\/p><\/div>\n Spet sva se vzpela visoko nad Drvenik in raziskovala poti, najedla sva se tudi fig. Dan je bil kar lep, tako da smo se kopali in u\u017eivali v vodi. Ve\u010dkrat smo plavali ob plovcih, ki so ozna\u010devala kopali\u0161\u010de dale\u010d v smeri Dolnje Vale in nazaj. Zve\u010der smo od\u0161li na sprehod do zaliv\u010dka pod magistralno cesto. Tam smo na\u0161li pisane \u010drepinje, \u017ee vse obru\u0161ene od morske vode. Nekaj smo jih nabrali za spomin.<\/p>\n Pogled proti Pelje\u0161cu<\/p><\/div>\n Na poti nazaj smo kupili \u0161e lubenico. <\/strong><\/p>\n TROGIR, \u0160IBENIK \u2013 30.8.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj smo vzeli slovo od Drvenika in se odpeljali proti Splitu. Vreme je bilo slabo, pri\u010delo je de\u017eevati. Mestoma je tako lilo, da je bila vo\u017enja prav te\u017eavna. Pri Splitu smo zavili za Trogir in parkirali na makadamskem <\/span>parkiri\u0161\u010du.<\/p>\n Mestna ura v Trogirju<\/p><\/div>\n Ob morju smo se sprehodili do starega dela mesta. Ozke, kamnite ulice so nas odlo\u017eile pri katedrali. Pogledali smo vanjo, se sprehodili po trgu. Ulice so nas vodile naprej mimo samostana do pristani\u0161\u010da ter trdnjave s stolpom. S puncama sem se povzpel na obzidje in tudi na vrh stolpa. Mesto nam je le\u017ealo pod nogami. Tudi mamica, babica in Gaja so bile pod nami.<\/p>\n Pogled na mesto iz trdnjave<\/p><\/div>\n \u010cez mesto smo se vrnili do tr\u017enice in se sprehodili med zelenjavo in sadjem ter starimi branjevkami. V avtodomu smo si pripravili kosilo, potem pa vo\u017enjo nadaljevali do \u0160ibenika. Tam smo imeli kar te\u017eave, ko smo iskali parkiri\u0161\u010de. Kon\u010dno smo ga na\u0161li na obali, ob pristani\u0161\u010du. Od\u0161li smo do \u0160ibani\u0161ke katedrale sv. Jakova.<\/p>\n \u0160ibenik<\/p><\/div>\n Navdu\u0161ila nas je lepa zunanjost, mali obrazi na fasadi in njena belina na modrem ozadju neba. Pokukali smo v notranjost, potem pa na\u0161e potepanje po mestu nadaljevali ob obali. Do trdnjave sv. Mihovila smo pri\u0161li skozi zadnja vrata. Babica in Gaja sta nas po\u010dakali spodaj, mi pa smo se vzpeli na obzidje. Mesto je le\u017ealo pod nami.<\/p>\n Mesto in katedrala pod trdnjavo sv. Mihovila<\/p><\/div>\n Nazaj grede bi Ajda in \u017diva najraje posvojili malega mucka. Ozke ulice med primorskimi hi\u0161ami so nas spet odlo\u017eile pri katedrali. Ob morju smo se vrnili na parkiri\u0161\u010de. Izvili smo se iz mestnega objema in pot nadaljevali po magistrali proti Zadru in nato po avtocesti proti Sloveniji. Ker je bilo \u017ee pozno, smo na avtocesti, \u0161e na Hrva\u0161kem, prespali.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>