![\"Chiemsee\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/02\/20060623_1.jpg\")
<\/a>Chiemsee<\/p><\/div>\n
Ko smo prestopili mejo z Nem\u010dijo, pa smo se \u017ee po\u010dasi za\u010deli ozirati za po\u010divali\u0161\u010dem, kjer bi prespali. Z izbiro smo imeli sre\u010dno roko. S parkiri\u0161\u010da tik ob Chiemseeju se nam je odpiral pogled na jezero, Prien in oba oto\u010dka \u2013 Herren in Fraueninsel. Spomini so takoj zaplavali dva meseca nazaj. Takrat to ni bil le postanek na poti, temve\u010d prvi cilj.<\/p>\n
<\/a>Na po\u010divali\u0161\u010du ob jezeru<\/p><\/div>\n
VO\u017dNJA PREKO NEM\u010cIJE \u2013 24.6.2006 <\/strong>\u2013 Dopoldan smo izkoristili za obisk trgovin z opremo za kampiranje v Kolbermooru in Karlsfeldu pri M\u00fcnchnu. Na\u0161li smo marsikaj zanimivega, kar nam bo na na\u0161ih avtodomarskih poteh pri\u0161lo prav. Popoldan smo se peljali mimo N\u00fcrnberga, Fulde in Hannovra. Ob poti so nas navdu\u0161ile \u0161tevilne vetrnice.<\/p>\n \u0160tevilne vetrnice ob poti<\/p><\/div>\n Te so nas spremljale \u0161e po vsej severni Nem\u010diji, pa tudi na Danskem jih je bilo veliko. Malo pred Hamburgom smo na avtocestnem po\u010divali\u0161\u010du trudni popadali v posteljo.<\/p>\n R\u00d8M\u00d8 \u2013 25.6.2006<\/strong> \u2013 Dopoldan smo pot nadaljevali mimo Hamburga in po lokalni cesti \u0161t. 5 mimo Sylta proti Danski. \u010cez mejo smo zapeljali to\u010dno ob 12. uri.<\/p>\n Puncama med potjo ni bilo dolg\u010das<\/p><\/div>\n Pri kraju Sk\u00e6rb\u00e6k smo zavili proti oto\u010dku R\u00f8m\u00f8. Cesta nanj pelje po nasipu, na obeh straneh je morje. \u010cudili smo se nekak\u0161nim koli\u0161\u010dem. \u0160ele naslednji dan smo v vikin\u0161kem muzeju v Ribeju dobili mo\u017een odgovor na vpra\u0161anje, \u010demu so slu\u017eila. Na otoku smo zavili proti kraju Havneby, a \u017ee po nekaj deset metrih parkirali ob li\u010dni hi\u0161ki, v kateri je informacijski center.<\/p>\n Havsand na otoku R\u00f8m\u00f8<\/p><\/div>\n Nabrali smo prospektov, da je avtodom kar malo po\u010depnil, dobili pa tudi prve koristne informacije. Havsand je ogromna utrjena sipina na ju\u017enem delu otoka. Po njej se zanesenjaki preganjajo s surfi na kole\u0161\u010dkih. Avto smo pustili na parkiri\u0161\u010du in se po kosilu podali proti morju. Noge, vse naveli\u010dane vo\u017enje, so se navdu\u0161eno odpravile na kak\u0161en kilometer dolgo pot.<\/p>\n Gremo na pla\u017eo...<\/p><\/div>\n Naredili pa smo napako, ko smo se Ajdi pustili prepri\u010dati, da gremo bosi. \u010cim bli\u017eje morju smo bili, vse ve\u010d je bilo med mivko \u0161koljk. Rezale in \u0161pikale so v podplate. Ko smo kon\u010dno pri\u0161li do morja, smo hoteli kar z zaletom sko\u010diti v vodo in zaplavati. Kak\u0161no razo\u010daranje! Morja je bilo \u0161e dale\u010d od obale le do kolen. Punci sta u\u017eivali in se podili po vodi.<\/p>\n Prostora za igro je dovolj<\/p><\/div>\n Midva z Majo pa sva obsedela med \u0161koljkami ter opazovala trajekte, ki so pluli na Sylt. V plastenko iz katere smo si \u0161e malo nazaj pote\u0161ili \u017eejo, smo nalovili mivko, med njo je bilo tudi veliko \u0161koljk. Pa\u010d tako, za spomin. Ko smo se vra\u010dali proti avtomobilu se je \u017ee okrepil veter in surfarji ter kajtarji so se podili po mivki kot rakete.<\/p>\n \u0160koljke<\/p><\/div>\n Ob vo\u017enji nazaj proti Kirkebyju smo se ustavili ob zanimivi cerkvici. \u017dal je bila zaprta. Ne le njena arhitektura, tudi <\/span>pokopali\u0161\u010de je bilo zelo druga\u010dno od tistih, ki jih poznamo. Dneva \u0161e ni bilo konec, zato smo zavili \u0161e v Lakolk, parkirali na pla\u017ei in pripravili ve\u010derjo. Blizu nas sta se dva Italijana trudila pri\u017egati ogenj za \u017ear. Pa jima ni najbolje uspevalo.<\/p>\n Cerkvica ob poti<\/p><\/div>\n Mir je zmotil le lokalni frajer, ki je na mivki preizku\u0161al svoj avtomobil in ostro zavijal na vse strani. Ob tem je dvigal zavese mivke. Ko je od\u0161el, sta punci izkoristili veter in spu\u0161\u010dali zmaja. V vodo nismo \u0161li, saj je bila ravno tako nizka kot na Havsandu.\u00a0 Sta pa punci na\u0161li dovolj zabave na sipinah ob avtodomu. Ve\u010derilo se je \u017ee, ko smo se zapeljali do Ribeja.<\/p>\n Spu\u0161\u010danje zmaja pri Lakolku<\/p><\/div>\n V mestu sta sicer kamp in tudi po\u010divali\u0161\u010de za avtodome, vendar smo mi na\u0161li \u017ee pred mestom parkiri\u0161\u010de in tam trudni zaspali. Nih\u010de nas ni preganjal. Sanjalo pa se nam ni, kaj pomeni pre\u010drtan losseplads na tabli.<\/p>\n RIBE, FJORDI \u2013 26.6.2006<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo se odpeljali v Ribe in pred vikin\u0161kim muzejem parkirali. Tako kot ve\u010dina muzejev se je tudi ta odprl \u0161ele ob desetih. Torej smo imeli ve\u010d kot dovolj \u010dasa za sprehod po najstarej\u0161em danskem mestu.<\/p>\n Katedrala<\/p><\/div>\n \u010cez potok in mimo cerkve sv. Katarine nas je ulica pripeljala do katedrale. Tudi ta se odpre ob desetih, zato smo \u0161li prej pofirbcat \u0161e v informacijski center. Katedrala sicer ne izgleda kaj posebnega, vendar je vstopnino popla\u010dal pogled na mesto in okolico iz stolpa. Za spust je bila potrebna previdnost, saj so stopnice strme.<\/p>\n Pogled na Ribe in cerkev sv. Katarine iz katedrale<\/p><\/div>\n Proti Izhodi\u0161\u010du smo se vra\u010dali skozi mesto, po nakupovalni ulici. V muzeju je razstavljenih vrsta predmetov, ki so jih izkopali v Ribeju in okolici. Denar, medalje, deli ladij, sider, posode odsevajo \u017eivljenje Vikingov. \u0160e bolj nazorno smo ga za\u010dutili ob prikazu \u017eivljenja v teh krajih v dveh razli\u010dnih obdobjih – leta 800 ter leta 1500.<\/p>\n V vikin\u0161kem muzeju<\/p><\/div>\n Okostje pod steklom ter mo\u017enost, da sta preizkusili \u010delado srednjeve\u0161kega viteza sta bili za punci \u0161e posebej zabavni. Iz Ribeja nas je pot vodila proti severu. Vreme se je vedno bolj kisalo. Ko smo se ustavili pred Hvide Sandom ob Ringk\u00f8bing fjordu je de\u017e ravno toliko ponehal, da smo lahko ob surfarskem centru prste pomo\u010dili v fjord in se na drugi strani ceste sprehodili na enega od \u0161tevilnih pe\u0161\u010denih hrib\u010dkov.<\/p>\n Gri\u010devnat svet ob Ringk\u00f8bing fjordu<\/p><\/div>\n \u010cudili smo se, kako da morje \u0161e ni pre\u0161\u010dipnilo ozkega pasu kopnega, po katerem te\u010de tudi cesta. Na koncu fjorda le\u017ei mestece S\u00f8ndervig. Tam je letos potekal festival gradnje skulptur iz mivke. A kaj, ko se je nebo dokon\u010dno spuntalo. Prav ni\u010d ni prenehalo liti. \u017diva je trdno zaspala, z Ajdo pa sva vzela de\u017enike in od\u0161la pogledat, kaj so kiparji ustvarili minljivega.<\/p>\n Festival skulptur iz gline v S\u00f8ndervigu<\/p><\/div>\n Skulpturam de\u017e ni ni\u010d \u0161kodoval. Bolj je motil naju, \u0161e posebej, ker nama je veter de\u017enik kar odna\u0161al. \u010cudovite stvaritve so prikazovale Vikinge ter legende, ki so se v zvezi z njimi razvile. Pred nama sta vzniknila boj kralja Thora z morsko po\u0161astjo ter vikin\u0161ka nebesa. Najbolj veli\u010dastna je bila velika stena nordijske mitologije. Ajda je v mivki kljub de\u017eju ustvarila svojo stvaritev – \u0161krata.<\/p>\n Skulpture iz nordijske mitologije<\/p><\/div>\n Vreme se ni hotelo izbolj\u0161ati. \u0160e ko je de\u017e malo ponehal, je veter od bogsigavedi kje prina\u0161al drobne kapljice. Sprehodila sva se okoli jezerca in se hahljala poskusom, da bi poslovenila danska imena lesenih kipov. \u017diva se je zbudila tik pred odhodom. Ob vo\u017enji mimo razstavi\u0161\u010da je tako uspela uzreti najve\u010djo skulpturo.<\/p>\n \u0160krat<\/p><\/div>\n Ob Nissum fjordu smo se pred Torsmindom ustavili. Na pojasnilni tabli ob po\u010divali\u0161\u010du smo prebrali, kako Danci iz morskega dna \u010drpajo mivko in jo spravljajo nazaj na obalo. Druga\u010de bi jim jo enostavno odplaknilo. De\u017eevalo ni ve\u010d, sprehod do razburkanega morja je bil prijeten. Seveda pa na kopanje ni bilo za misliti. Smeti, katerih je bila obala polna, so nas motile.<\/p>\n Samotna pla\u017ea pred Torsmindom<\/p><\/div>\n Ajda <\/span>je iz kamenja in lesenih dil, ki jih je naplavilo morje, naredila pravi grad. <\/span>Veter in hlad sta nas prepri\u010dala, da smo se vrnili do avtomobila. Zaokro\u017eili smo do vasice Ferring, ob kateri je svetilnik ladjam kazal smer, potem pa mimo Lemviga odpeljali proti Thistedu. Parkirali smo na po\u010divali\u0161\u010du ob kmetiji, z lepim pogledom na vetrnico in mirno prespali.<\/p>\n Pokrajina med danskimi fjordi<\/p><\/div>\n HIRTSHALS, GREENEN, R\u00c5BJERG MILLE, LINDHOLM H\u00d8JE \u2013 27.6.2006<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo nadaljevali pot na sever. Vo\u017enja mimo fjordov je bila razgibana. Zavili smo v Hirtshals in pri visokem belem svetilniku parkirali. Mimo ostankov nem\u0161kih bunkerjev iz druge svetovne vojne smo se sprehodili do morja. Vreme je bilo \u0161e malce kislo, ob\u010dasno je rosilo.<\/p>\n Svetilnik pri Hirtshalsu<\/p><\/div>\n Tudi morje je bilo valovito. Pogledali smo za \u0161koljkami in do kolen zakorakali v vodo. Valovi niso motili velikih ladij, ki so plule mimo. Pofirbcali smo v nekaj bunkerjev, kjer so bile med drugo svetovno vojno postavljene havbice. V enem od bunkerjev smo naleteli tudi na zape\u010datena vrata.Te naj bi odprli \u0161ele \u010dez slabih petdeset let, za njimi pa je skrivnost, ki bo takrat razkrita.<\/p>\n Nemirno morje<\/p><\/div>\n Puncama sem moral razlo\u017eiti vse o topovih in namenu obrambnih sistemov. Pogledali smo si pomorsko mino in v bunkerjih pri svetilniku videli kak\u0161no je bilo \u017eivljenje nem\u0161kih vojakov ob danski obali. \u0160e slika pred svetilnikom in \u017ee smo se peljali proti skrajnemu severu Danske. Malo pred Skagnom smo zavili za R\u00e5bjerg mille, naravno znamenitost, dejansko pravo pu\u0161\u010davo.<\/p>\n V enem izmed bunkerjev<\/p><\/div>\n Vzpenjali smo se na ogromne sipine in se po\u010dutili kot izgubljeni sredi Sahare. Gledali smo ljudi, tudi starej\u0161e, ki so vriskali, se metali v mivko in se kotalili po bregovih med redkimi travami. Seveda smo jim bili kmalu povsem podobni, tudi nas je verjetno najve\u010dji peskovnik na Danskem povsem prevzel.<\/p>\n R\u00e5bjerg mille<\/p><\/div>\n Punci sta izdelali grad in psa iz mivke, tekmovali smo, kdo bo po sipkem terenu prvi pritekel na vrh sipine. Ko smo se poslovili, smo del pu\u0161\u010dave odpeljali s seboj. Mivke je bilo namre\u010d po avtodomu kljub \u010di\u0161\u010denju pred odhodom povsod polno. Mimo Skagna smo se zapeljali do parkiri\u0161\u010da pred Grenenom.<\/p>\n Navdu\u0161enje v ogromnem peskovniku<\/p><\/div>\n Sprehod do rta, na \u0161pici katerega se sre\u010dujeta Severno morje in Baltik oziroma to\u010dneje Skagerrak in Kattegat, ni bil tako kratek kot se je zdelo sprva. Bunkerje smo pustili \u017ee dale\u010d za seboj, ko smo se kon\u010dno pribli\u017eali najbolj severni kopni to\u010dki Danske. Baltik je bil miren, nobenih valov ni bilo. Severno morje pa je bilo razburkano in se je divje zaletavalo v obalo.<\/p>\n Grenen<\/p><\/div>\n Neverjetno je bilo gledati, kako tokovi iz ene in druge strani butajo skupaj in me\u0161ajo dvoje voda. Stopili smo tako, da smo z eno nogo stali v enem in z drugo v drugem morju. Na sre\u010do se je dan \u017ee nagibal v ve\u010der, zato gne\u010da turistov ni bila ve\u010d tako velika. Punci je sprehod utrudil in v avtu sta trudni zaspali. Spali sta vse, dokler nismo mimo Fridrikshavna prispeli v <\/span>Aalborg.<\/p>\n Kjer se sre\u010dujeta Severno morje in Baltik<\/p><\/div>\n Tam smo iz avtoceste zavili do vikin\u0161kega pokopali\u0161\u010da Lindholm H\u00f8je. Pome\u0161ali smo se med gledalce, ki so prihajali na vikin\u0161ko igro. Sprva smo mislili, da smo se tako izredno bistro izognili vstopnini. Potem pa smo ugotovili, da je okoli pokopali\u0161\u010da tako ali tako le nizka ograja za ovce in ve\u010d vhodov. Hodili smo okoli \u0161tevilnih kamnov, posejanih po hrib\u010dku.<\/p>\n Lindholm H\u00f8je<\/p><\/div>\n Prebrali smo napise na pojasnilnih tablah in tako izvedeli marsikaj o \u017eivljenju Vikingov na tem prostoru, posameznih grobovih in na\u010dinu pokopa. Punci sta opazili zajca, ki je tekel preko travnika. Zapodili sta se za njim in ga sku\u0161ali ujeti. Seveda jima je u\u0161el. Poiskali smo pot nazaj do avtoceste in na po\u010divali\u0161\u010du pod Aalborgom prespali.<\/p>\n Ve\u010der uga\u0161a nad nekdanjo vikin\u0161ko naselbino<\/p><\/div>\n \u010ceprav je bila ura ob na\u0161em prihodu pozna, je bil \u0161e dan. Ob enajstih zve\u010der, ko je bila pri nas \u017ee trdna tema, je bil tu \u0161ele mrak.<\/p>\n POMORSKI MUZEJ, HRIBOLAZENJE, HORSENS, JELLINGH\u00d8JENE \u2013 28.6.2006<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo se zapeljali nazaj v Aalborg in ob obali parkirali. \u017de ko smo se bli\u017eali pomorskemu muzeju smo na dvori\u0161\u010du ozrli podmornico. Ravno ta nas je najbolj pritegnila. Za ogrevanje smo se sprehodili mimo \u0161tevilnih maket ladij, pripomo\u010dkov za re\u0161evanje in navigacijo. Potem pa seveda hitro v podmornico.<\/p>\n V podmornici<\/p><\/div>\n \u010cudili smo se, kako so lahko mornarji zdr\u017eali v tak\u0161ni piksni, dale\u010d v globinah morja. Postavili smo se v vlogo kapitanov in si predstavljali, da plujemo novim dogodiv\u0161\u010dinam naproti. Komaj smo se na drugi strani spustili navzdol, \u017ee smo lezli na ru\u0161ilca. Tudi tega smo prebrskali, potem pa si ogledali \u0161e halo v kateri so razstavljeni helikopter in nekaj jadrnic. Igrala, mine in protiletalski topovi so bili za zaklju\u010dek zabave.<\/p>\n Pogled na podmornico iz krova ru\u0161ilca<\/p><\/div>\n Za sprehod v center mesta nam sonce ni pustilo prav nobene mo\u010di. Zato smo pot kar nadaljevali po avtocesti proti jugu. Pri Silkeborgu smo imeli namen obiskati Labyrintijo, pa nas zunanji videz in ponoven pogled na prospekt nista prepri\u010dala. Kot pravi planinci pa smo se hoteli povzpeti na najvi\u0161ji vrh Danske. Pa to ni tako enostavno. \u0160e vedno se namre\u010d prepirajo, kateri to dejansko je.<\/p>\n Re\u0161evalni helikopter<\/p><\/div>\n Naj pa bi bil eden izmed treh ali \u0161tirih vrhov v neposredni bli\u017eini vasi Yding. Vsi so visoki dobrih 173 metrov, vi\u0161ine pa se jim razlikujejo le za nekaj centimetrov. V gozdu zraven parkiri\u0161\u010da so trije hrib\u010dki, srednji je po ob\u010dutku in meritvah najvi\u0161ji \u2013 Yding Skovh\u00f8j. Glede na razlago zraven parkiri\u0161\u010da, sicer v dan\u0161\u010dini, naj bi bil to najvi\u0161ji danski vrh.<\/p>\n Yding Skovh\u00f8j<\/p><\/div>\n Vzpeli smo se na vse tri, potem pa pot nadaljevali do Ejer Bavneh\u00f8ja. Na vrhu smo parkirali in se razgledali. Stolp, ki stoji na vrhu ravno obnavljajo. Ko so delavci ob petih od\u0161li, smo ugotovili, da so vsa vrata pustili odprta. Seveda smo se takoj povzpeli na vrh. \u010ceprav je glede na prospekt, ki smo ga dobili, to \u0161ele tretji najvi\u0161ji vrh na Danskem (najvi\u0161ji le\u017ei le 200 metrov stran, vendar na privatnem posestvu), je le 51 centimetrov ni\u017eji od najvi\u0161jega.<\/p>\n Ejer Bavneh\u00f8ja<\/p><\/div>\n Yding Skovh\u00f8j, katerega smo obiskali najprej, pa je drugi. Od najvi\u0161jega je ni\u017eji le za devet centimetrov. Kako so vrli Danci izmerili vi\u0161ino tako natan\u010dno in kaj se zgodi, \u010de na enem od vrhov \u00bbzraste\u00ab krtina, pa nam ni jasno. Vsekakor smo bili na stolpu vi\u0161je od vseh vr\u0161i\u010dkov naokoli. Slikali smo gri\u010devnate ravnice, ki se polne \u017eita in nekaj gozdov razprostirajo, kar nam je oko neslo dale\u010d.<\/p>\n Gri\u010devnata pokrajina okoli najvi\u0161jih vrhov na Danskem<\/p><\/div>\n Zavili smo \u0161e do mesteca Horsens. Parkirali smo na velikem in skoraj praznem brezpla\u010dnem parkiri\u0161\u010du pri mestni hi\u0161i. Od tu smo imeli le nekaj korakov do glavne ulice na kateri je tudi vodomet, ob njej pa velika cerkev. Na koncu sprehoda nas je ohladil sladoled. Tako smo tudi la\u017eje zdr\u017eali pot naprej. V Vejlu smo zavili za Billund, pa potem po stranskih va\u0161kih cestah pri\u0161li v Jelling.<\/p>\n Horsens<\/p><\/div>\n Povzpeli smo se na grmadi ob cerkvi (Jellingh\u00f8jene) in si ogledali dva velika kamna pred cerkvijo. Vanju so vklesane vikin\u0161ke pismenke. Pot smo nadaljevali do Billunda. Da je to de\u017eela Lega, smo videli \u017ee ob vo\u017enji mimo tovarne kock pred prihodom v mesto. Vrnili smo se nekaj kilometrov nazaj proti Vejlu in na parkiri\u0161\u010du prespali.<\/p>\n Jellingh\u00f8jene<\/p><\/div>\n LEGOLAND \u2013 29.6.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj smo pohiteli, da bi bili takoj ob desetih \u017ee v parku. Pa seveda ravno na\u0161a blagajna ni za\u010dela delati pravo\u010dasno, pri sosednji pa je bila \u017ee vrsta. No, kon\u010dno smo kupili vstopnice in punci je kar razganjalo od navdu\u0161enja, ko sta pred seboj zagledali tisto o \u010demer sta ob zemljevidu sanjali \u017ee dneve. Najprej smo se napotili na razgledno dvigalo, saj smo hoteli iz zraka zaobjeti celotno zabavi\u0161\u010de.<\/p>\n Legoland iz zraka<\/p><\/div>\n Nad prvim delom smo se zapeljali z vlakcem, ki vozi nekaj metrov nad zemljo. Potem so na vrsto pri\u0161li mali vlakec, pa vrtiljak v obliki letal, indijanski kanu, ki na koncu tako zabavno \u0161pricne. Po\u010dasni \u010dolni so nas popeljali \u010dez gusarsko votlino, hitro vrte\u010di se sod\u010dki pa \u010disto zme\u0161ali glavo. V okroglem \u010dolnu smo \u0161li \u010dez brzice, posebno dvigalo pa nas je s \u010dolnom vred dvignilo na vrh vzpetine iz katere smo potem strmoglavili v tolmun.<\/p>\n Na brzicah<\/p><\/div>\n \u017de smo hiteli v grad na vlakec v obliki zmaja, z \u017divo sva se \u0161la peljat z avtomobil\u010dkom Lego racers. Bilo je divje, \u017divo pa kar malo strah. Tudi po\u017ear smo uspe\u0161no pogasili in zasedli med vsemi \u00bbgasilci\u00ab drugo mesto. Punci sta se s \u010dolni\u010di vozili naokoli v divji vo\u017enji, vredni Indiana Jonesa. Ogledali smo si \u0161e zabavno predstavo na gradu, kjer je bilo polno skokov in padcev v vodo, celo s topom so ustrelili.<\/p>\n Vodni skuter<\/p><\/div>\n S pomo\u010djo lastnih rok smo se dvigali na svetilnik, potem pa \u017ee odhiteli dalje. \u010cakala nas je \u0161e vrsta vrtiljakov, zato se nismo smeli obirati. S \u010dolnom smo se zapeljali med svetovnimi znamenitostmi in z vlakom naokoli po parku. Ogledali smo si \u0161e 4D kinopredstavo, potem pa pohajkovali po pravem svetu v malem. Vse makete so narejene iz Lego kock, kar nekaj vozil se tudi dejansko vozi.<\/p>\n S \u010dolnom mimo svetovnih znamenitosti<\/p><\/div>\n \u0160e najbolj pa so nas pritegnile tiste, ki jih lahko sam spro\u017ei\u0161 ali upravlja\u0161. Punci sta vozili formulo 1, se preizkusili v hitrostnem dirka\u0161tvu, na letali\u0161\u010du odtajevali letalska krila. Dan se je kar prehitro kon\u010dal, edini adut je bil, da jutri pridemo ponovno.<\/p>\n LEGOLAND \u2013 30.6.2006<\/strong> \u2013 Prespali smo na \u017ee znanem parkiri\u0161\u010du malo zunaj Billunda in zjutraj med prvimi prihiteli v park. Imeli smo \u017ee vstopnice, tako da nam ni bilo potrebno ni\u010d \u010dakati.<\/p>\n Z vlakcem pod Lego Mt. Rushmore<\/p><\/div>\n Najprej smo se napotili na zabavne vo\u017enje, ki smo jih dan prej spustili. \u0160li smo na safari med \u017eivalmi, narejenimi iz kock, se popeljali z malim, a hitrim vlakcem ter z rudni\u0161kim do\u017eiveli \u017eivljenje rudarjev. Danes smo pri\u010dakovali ve\u010djo gne\u010do, saj je bil petek. Pa temu ni bilo tako. Zato smo bili na bionicle robotih takoj na vrsti.<\/p>\n Lego safari<\/p><\/div>\n Le \u017diva se je pono\u010di \u00bbskr\u010dila\u00ab in so tako po natan\u010dnem merjenju ugotovili, da je kak\u0161en milimeter premajhna. Najprej sva \u0161la sama z Majo. Izbrala sva seveda najte\u017ejo stopnjo in najbolj divje obrate. Ko se je opogumila \u0161e Ajda, pa je \u0161lo vse bolj po\u010dasi, \u010deprav naju je tudi kar vrtelo. Navdu\u0161enje je bilo veliko, tako da je bilo seveda potrebno iti \u0161e in \u0161e.<\/p>\n Mladi raziskovalki<\/p><\/div>\n Gasilci so bili \u010disto blizu, tako da so bili prav logi\u010dna izbira. Takoj smo bili na vrsti. Danes ni bil potreben quick pass, da bi se izognili vrsti. \u0160lo nam je dobro, res smo se potrudili. Punci sta z vodnimi pi\u0161tolami dobro ciljali luknjo. Zmagali smo in navdu\u0161enje je bilo veliko. Spust z vikingi po divji reki se je sredi dneva spet pokvaril, na sre\u010do pa je bila vrsta drugih atrakciji in predstav, da nam ni bilo niti slu\u010dajno dolg\u010das.<\/p>\n Zbor\u010dek iz bli\u017enjega konzervatorija<\/p><\/div>\n Maja in Ajda sta \u0161li danes na avtomobil\u010dke Lego Racers, tudi zmaj nas ni predolgo \u010dakal. Zbor\u010dek iz bli\u017enjega konzervatorija smo poslu\u0161ali z zanimanjem, potem pa \u017ee hiteli na tiste vlakce, ki so se nam zdeli najbolj zabavni. Tudi v cirkus s klovnom smo \u0161li, ogledali smo si \u0161e drugi 4D film. Povsem slu\u010dajno smo videli \u0161e predstavo klovnov, ki so jih \u0161ele izbirali za nastopanje v tem parku.<\/p>\n Vodomet<\/p><\/div>\n V\u010dasih jima je \u0161lo prav dobro, drugi\u010d pa nismo vedeli ali nastopa \u0161e nista izpilila ali pa je to le del predstave. Ko so zve\u010der vlakci prenehali voziti, smo od\u0161li igrat igrice na ra\u010dunalnike, kupili smo obvezne spominke v Lego trgovini. Na koncu sta punci zadnje atome mo\u010di porabili na igralih. Za spomin smo se \u0161e slikali pred zabavi\u0161\u010dem.<\/p>\n Pred vhodom v Legoland<\/p><\/div>\n Ob vo\u017enji iz Billunda smo se ustavili na parkiri\u0161\u010du, se stu\u0161irali in ponovno napolnili vodo, potem pa pot nadaljevali do avtoceste, kjer smo na po\u010divali\u0161\u010du pod Vejlom prespali. <\/span><\/p>\n ODENSE, KARTEMINDE \u2013 1.7.2006<\/strong> \u2013 Dopoldan smo se mimo Fredericie zapeljali \u010dez visok in dolg most na otok Fyn. V mestu Odense nam je uspelo malo izven centra najti ob bencinski \u010drpalki brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de brez omejitve \u010dasa parkiranja.<\/p>\n Predstava na prostem<\/p><\/div>\n Nadeli smo si rolerje in odrolali proti centru. Rojstne hi\u0161e H.C. Andersena ni bilo te\u017eko najti. Ravno, ko smo pri\u0161li se je ob muzeju pri\u010dela gledali\u0161ka predstava z odlomki iz najbolj znanih pravljic. Celo morska deklica se je pokazala na skali sredi jezera. Po koncu predstave se je bilo z junaki mo\u017eno tudi slikati. Rolerje smo \u00bbparkirali\u00ab v omarice v garderobi in od\u0161li v muzej.<\/p>\n Mala morska deklica<\/p><\/div>\n Ogledali smo si slike in izrezane figure iz papirja. Panoji so nas vodili skozi pisateljevo \u017eivljenje. V vitrinah so bili predmeti, ki so se vezali na opis. V sklopu novega in modernega muzeja je rojstna hi\u0161a in predmeti iz \u010dasa bivanja pisatelja v njej. V kleti smo videli vrv, ki jo je pisatelj vedno nosil s seboj in izvedeli iz kak\u0161nega razloga, njegov cilinder, \u0161pansko steno, robec in kravato. <\/span><\/p>\n S pravlji\u010dnimi junaki<\/p><\/div>\n V knji\u017enici hranijo v vitrini ve\u010d izdaj pravljic v sloven\u0161\u010dini (med njimi pomotoma tudi slova\u0161ko). Na ekranu smo prebrali pravljico Lete\u010di kov\u010dek. Iz muzeja smo \u0161li mimo mestne hi\u0161e vse do hi\u0161ke,. v kateri je Andersen pre\u017eivel mladost in se vrnili do cerkve Skt. Knuds. Na poti nazaj do muzeja smo v cerkvi ob poti vpadli ravno na poroko po\u0161evnookih. Ne vem, kdo je bolj za\u010dudeno gledal.<\/p>\n V rojstni hi\u0161i H.C.Andersena<\/p><\/div>\n V muzeju smo vzeli rolke in odrolali mimo \u017eelezni\u0161ke postaje proti avtodomu. Odpeljali smo se proti Kartemidu na severni obali Fyna. Na\u0161 cilj je bil Fjord&B\u00e6lt. To je morski center s tjulnji in svinjskimi kiti (Marsvin), najmanj\u0161imi kiti na svetu in hkrati edinimi, ki \u017eivijo na Danskem. Najprej smo se seveda ustavili pri bazen\u010dkih, kjer sta punci \u010debrali po vodi in lovili morske zvezde in rake.<\/p>\n Mladi\u010d tjuljnja in mama<\/p><\/div>\n Ogledali smo si hranjenje tjulnjev in izvedeli, da so se pred enim tednom rodili trije mladi\u010dki. Prosili so nas, da nismo preglasni. Sprva smo videli le odrasle, potem pa smo ugledali tudi mladi\u010dke. Plavali so naokoli, jedli pri mami. Hranjenje kitov je sledilo in premaknili smo se k naslednjemu bazenu. Ena izmed sami\u010dk je pri\u010dakovala mladi\u010dka, zato so jo izmerili. Kiti so morali pokazati pravi lik in dobro jim je \u0161lo.<\/p>\n Akrobacije Marsvina<\/p><\/div>\n Na koncu je kit \u0161e sko\u010di v zrak in se dotaknil \u017eoge. V kleti so nam velika stekla kazala dogajanje v obeh bazenih pod vodo. Tjulnji so radi drseli mimo nas, kiti so se veliko bolj neradi pokazali. Pri bazen\u010dku smo se udele\u017eili lovljenja rakov. Vsak od otrok je dobil palico, ki je na vrvici imela navezano pisarni\u0161ko sponko. Nanjo smo obe\u0161ali kose dagnje in sku\u0161ali ujeti \u010dim ve\u010d rakov.<\/p>\n Lov na rake<\/p><\/div>\n V muzeju smo izvedeli veliko o morju in njegovih zna\u010dilnostih, v nadstropju pa videli veliko okostje kita. Malo iz Kartemindeja smo se na parkiri\u0161\u010du ustavili. Med tem, ko je Maja pripravljala ve\u010derjo, sem se s puncama med nepeko\u010dimi meduzami odpravil v vodo. Zaplavali smo in se zabavali. Po ve\u010derji smo nabirali na obali \u0161koljke, potem pa odropotali proti jugu.<\/p>\n Ob obali<\/p><\/div>\n Pri Kv\u00e6rndrupu smo poiskali grad Egeskov. Sprva smo mislili, da bomo prespali v naravnem kampingu. Pa je ograjen vse naokoli in zato namenjen le \u0161otorom. Smo pa ob \u017eivi meji kampa na\u0161li lep prostor in tam parkirali.<\/p>\n EGESKOV – 2.7.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj smo prav u\u017eivali, ker se nam ni nikamor mudilo. Spravili smo se pokonci, pozajtrkovali in nato od\u0161li do vhoda.<\/p>\n Prvi labirint<\/p><\/div>\n Kupili smo vstopnice, pri \u010demer smo za ceno dnevne vstopnice dobili sezonsko. \u017dal nam je verjetno ne bo uspelo izkoristiti. Najprej smo se zapodili v prvi labirint. \u010ceprav je bil videti enostaven, smo se kar nahodili, da smo pri\u0161li na pogreznjeni vrt na sredini. Navdu\u0161il nas je tako, da smo takoj pohiteli mimo vodnega vrta do Piet Heinovega labirinta.<\/p>\n Na sredini Piet Heinovega labirinta<\/p><\/div>\n Ta je bil precej bolj zapleten. Tukaj tudi, \u010de bi hotel, ne bi imel veliko mo\u017enosti za goljufanje in iskanje bli\u017enjic. Vra\u010dali smo se na isto mesto, se vrteli v krogu, pa kon\u010dno le na\u0161li pot do stolpa na sredini. Bili smo ravno prav ogreti za vzpon visoko v drevje. Po vise\u010dih mostovih smo se pozibavali od kro\u0161nje do kro\u0161nje. Ker smo se spustili navzdol ravno k otro\u0161kim igralom, je bil postanek seveda obvezen.<\/p>\n Visoko nad tlemi<\/p><\/div>\n V sklopu gradu je tudi vrsta muzejev. Najprej smo se podali v muzej gasilcev in re\u0161evalcev, kjer je razstavljenih vrsta re\u0161evalnih vozil in pripomo\u010dkov za ga\u0161enje in re\u0161evanje. Videli smo \u0161e trgovino, kakr\u0161ne so bile pogoste pred leti. Najkasneje z velikimi nakupovalnimi sredi\u0161\u010di pa so izginile. Vrsta motociklov, ko\u010dij, avtomobilov, pa tudi letal je izvabljala vzklike navdu\u0161enja in ob\u010dudovanja.<\/p>\n Lepotec<\/p><\/div>\n \u0160e posebej nas je presenetil zanimiv avtodom, pravi starodobnik. Z njim je slikarski par z dru\u017eino pred leti potoval v \u0160panijo in na Portugalsko. V angle\u0161kem parku smo se na trati spo\u010dili in malo pomalicali, potem pa po drevoredu od\u0161li do baro\u010dnega vrta in preko vrtov s pticami, z zeli\u0161\u010di in fuksijami do gradu. V spodnjih nadstropjih smo si ogledali predmete, ki so kazali na nekdanje \u017eivljenje v gradu.<\/p>\n Grad Egeskov<\/p><\/div>\n Na podstrehi pa je postavljena razstava igra\u010d in galerija slik o obnovi gradu. \u0160e posebej je bil zanimiv kipec med tramovi. Po legendi se ga ne sme odstraniti, saj bi druga\u010de grad na bo\u017ei\u010dni ve\u010der zgrmel v jezero. Med tem, ko je \u0161la Maja pripravit pozno kosilo, smo mi odhiteli na igrala, ki so bila zanimiva tudi po kosilu.<\/p>\n Notranjost gradu<\/p><\/div>\n Sprehodili smo se med drevjem, v ve\u010dernem soncu ob\u010dudovali odsev gradu v vodi, potem pa zapustili park in na parkiri\u0161\u010du ob kampu prespali.<\/p>\n ROSKILDE, KRONBORG, FREDENSBORG, HILLER\u00d8D \u2013 3.7.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj smo pomahali Egeskovu in se odpeljali proti Sj\u00e6landu. Za Nyborgom smo zapeljali na most, ki se je od oto\u010dka Sprog\u00f8 dvignil v loku visoko nad vodo.<\/p>\n Most proti Sj\u00e6landu<\/p><\/div>\n Po\u010dutili smo se kot v letalu, peljali smo se namre\u010d visoko nad prav miniaturnimi ladjami globoko pod nami. <\/span>V mestu Roskilde smo brez te\u017eav na\u0161li pravo pot do muzeja. V Roskilde fjordu so na dnu morja odkrili ostanke vikin\u0161kih ladij, ki so jih Danci uporabili kot blokado ob vdoru Norve\u017eanov. Sedaj so razstavljene in dajejo pravo podobo o velikosti in videzu ladij teh slovitih zavojevalcev.<\/p>\n Vikin\u0161ke ladje<\/p><\/div>\n Preizkusili smo vikin\u0161ka obla\u010dila, pisali po \u00bbvikin\u0161ko\u00ab ter si ogledali dokumentarni film o najdenih ladjah. Pred muzejem smo streljali z lokom, videli replike vikin\u0161kih ladij, pokukali v delavnico, kjer replike izdelujejo in v restavratorsko delavnico. \u010cez park smo se napotili do stolnice. V njej so pokopani danski kralji in kraljice.<\/p>\n Vikingi so med nami<\/p><\/div>\n Sprehod po kapelah z velikimi sarkofagi smo za\u010dinili z obiskom muzeja o zgodovini cerkve. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o Margareti l., danski kraljici, ki je zdru\u017eila severne narode \u2013 Dance, \u0160vede in Norve\u017eane. Videli smo kopijo njene obleke. Original so pred stoletji ukradli \u0160vedi in ga hranijo v Uppsali.<\/p>\n Stolnica v mestu Roskilde<\/p><\/div>\n \u010ceprav ga ozna\u010dujejo kot poro\u010dno obleko, nas je varnostnik takoj pou\u010dil, da so se takrat kralji in kraljice poro\u010dali zelo mladi, pred nami pa je bila obleka odrasle osebe. Po vrnitvi v cerkev, smo si \u0161li ogledat njen sarkofag in \u0161e posebej krsto princese Dagmar. Ta danska princesa je bila poro\u010dena z ruskim carjem Aleksandrom, njun sin Nikolaj je bil zadnji ruski car.<\/p>\n Margareta l. <\/p><\/div>\n Septembra jo vra\u010dajo v St. Petersburg, kjer bo pokopana s svojim mo\u017eem. Zaokro\u017eili smo \u0161e po mestu ter se \u010dez park vrnili do parkiri\u0161\u010da ob muzeju. Pot nas je sedaj vodila povsem na sever, do mesta Helsing\u00f8r. Punci sta zaspali, tako da sem si grad Kronborg od zunaj ogledal najprej sam. Ko je Ajda vstala, sva imela ravno \u0161e toliko \u010dasa, da sva ujela ogled muzeja.<\/p>\n Kronborg<\/p><\/div>\n Sprehodila sva se po grajskih prostorih in ob\u010dudovala predvsem \u0161tevilne tapiserije na stenah. Ko sva pri\u0161la iz muzeja, sta naju Maja in \u017diva \u017ee \u010dakali. Ajda je bila utrujena, zato sva z \u017divo odhitela pogledat \u0161e dvorno kapelo in prostore pod gradom. Navdu\u0161il nas je grad kot tak, \u0161e posebej pa njegova velikost in lega.<\/p>\n V notranjosti gradu Kronborg<\/p><\/div>\n Na poti nazaj proti Hiller\u00f8du smo se na kratko ustavili \u0161e pri dvorcu v Fredensborgu. Grad je letna rezidenca danske kraljice. Julija je mo\u017een tudi ogled notranjosti, vendar smo bili prepozni. Smo si pa zato ogledali menjavo stra\u017ee pred gradom, potem pa pot nadaljevali do Hiller\u00f8da, kjer smo na parkiri\u0161\u010du pred gradom pustili avtodom.<\/p>\n Menjava stra\u017ee pred dvorcem Fredensborg<\/p><\/div>\n Sprehodili smo se ob gradu in ob\u010dudovali njegovo arhitekturo, \u0161e lep\u0161i pogled nanj pa se nam je odprl iz baro\u010dnega parka. Na zgornji terasi smo sledili zgledu sprehajalca. Utrujene noge smo namo\u010dili v vodo, ki je tekla navzdol v kaskadah. Pot nas je vodila po parku mimo Luisinega otoka in kopali\u0161\u010da, sedli smo na \u00bbstol\u00ab kralja Christiana IV. Potem pa pred \u0161tevilnimi komarji pobegnili v avtodom.<\/p>\n Grad Frederiksborg<\/p><\/div>\n HILLER\u00d8D, K\u00d8BENHAVN \u2013 4.7.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj sem odrolal do \u017eelezni\u0161ke postaje in kupil CPH \u2013 K\u00f8benhaven kartici. Ob vrnitvi so me punce \u017ee \u010dakale, od\u0161li smo do gradu Frederiksborg. V njem je sedaj nacionalno-zgodovinski muzej. Posebej nas je navdu\u0161ila grajska cerkev iz \u010dasa Christiana lV., sprejemna in plesna dvorana.<\/p>\n Grajska cerkev v Frederiksborgu<\/p><\/div>\n Med sprehodom po gradu se je spet pokazala danska prijaznost. Varnostnik nas je pou\u010dil o zanimivi uri, pokazal nam je sliko znanega junaka, katera naj bi bila na vseh danskih v\u017eigalicah. Prijazno je povpra\u0161al od kod smo in ob\u017ealoval, ker nimajo prav veliko zanimivega za otroke. Slik in zanimivih predmetov je bilo res ogromno.<\/p>\n Plesna dvorana<\/p><\/div>\n Na \u017eelezni\u0161ki postaji smo poiskali prazno parkiri\u0161\u010de. Vlak nas je odpeljal v K\u00f8benhaven. Izstopili smo na postaji \u00d8sterport Station in presedlali na avtobus do Frederikskirke. Takoj za njo stoji Amalienborg. V kraljevi rezidenci smo si ogledali kraljevi zasebni muzej. Razstavljeni so \u0161tevilni predmeti, vse od pip, pohi\u0161tva, knjig, slik. Posebej zanimiva je bila soba s klobuki kraljice in drugih \u017eensk kraljeve dru\u017eine.<\/p>\n Amalienborg<\/p><\/div>\n Ustavili smo se pred kraljevim rodovnikom. Do naslednjega cilja \u2013 Rosenborga nas je popeljal avtobus. Dan je bil son\u010den, vro\u010d. Zato smo bili prav veseli, ko smo si tako skraj\u0161ali pot. Le skozi park smo se morali sprehoditi in \u017ee smo bili pri gradu. Kupili smo vstopnico in si \u0161li najprej pogledat kraljevo zakladnico.<\/p>\n Rosenborg<\/p><\/div>\n Prav zanimivo, da so nas ob vrsti predmetov iz zlata, slonove kosti in dragih kamnov, najbolj pritegnile steklenice vina. Stare so bile namre\u010d ve\u010d sto let. Postavilo se nam je vpra\u0161anje ali je v njih \u0161e vino, ali le \u0161e kis. Pri kraljevih kronah je bila seveda gne\u010da. Hitro sem jih slikal, \u010deprav nisem ravno kupil dovoljenja za to.<\/p>\n Kraljeve krone<\/p><\/div>\n V Rosenborg so prinesli \u0161tevilne predmete iz drugih bli\u017enjih gradov. Najbolj hecno se nam je zdelo strani\u0161\u010de \u2013 le velika luknja, ki je izginjala v globino. Sanitarni predpisi so bili nekdaj res precej druga\u010dni kot danes. Razstavljeni predmeti so pripadali razli\u010dnim kraljem, prestoli so spominjali na njihova kronanja. Varno \u00bbskrit\u00ab za steklom je bil porcelan, katerega so neko\u010d morebiti celo uporabljali.<\/p>\n Christianborg<\/p><\/div>\n Do Christianborga smo se peljali z metrojem. Hiteli smo, kar se je le dalo, a le za minuto ali dve zamudili ogled kraljevih reprezentan\u010dnih prostorov. Zato pa smo si ogledali ru\u0161evine nekdanjega gradu, imenovanega tudi K\u00f8benhavnski grad. Gre za pala\u010do, ki je stala na mestu dana\u0161njega Christianborga. Po sprehodu med ru\u0161evinami, smo se, kon\u010dno spet na dnevni svetlobi, mimo nacionalnega muzeja, kjer smo le \u00bbpobrali\u00ab katalog, odpravili na postajo K\u00f8benhavns Hovedbaneg\u00e5rd.<\/p>\n Dvorec v Charlottenlundu<\/p><\/div>\n Spet nam je pomagala \u017eeleznica, da smo hitro pri\u0161li v Charlottenlund. \u017de na postaji so nas smerokazi usmerili prav. \u010cez park in mimo dvorca smo pri\u0161li do Danskega akvarija. Odprt je do 18. ure, vendar se uro prej zapre bazen, kjer se \u017eivali lahko tudi dotakne\u0161. Bili smo pravo\u010dasni, tako da sta se punci lahko poigrali z rakci, prijeli morsko zvezdo, \u0161koljko.<\/p>\n Dotakni, primi, ne boj se...<\/p><\/div>\n Ko so animatorji za\u010deli \u017eivali pripravljati za preno\u010devanje, smo od\u0161li na ogled pribli\u017eno sedemdeset akvarijev. Punci sta seveda v enem izmed njih takoj zagledali Nema in njegove prijatelje, \u017eivopisne vetrnice so bile kot lampijoni. Pomikali smo se od enega akvarija do drugega in v vsakem nas je nekaj pritegnilo.<\/p>\n Pisana morske vetrnice<\/p><\/div>\n Hobotnica, ribe danskih in tudi tropskih morij. Na koncu smo v velikih akvarijih opazovali morske pse ter \u017eelvo velikanko. Ob enem izmed bazenov smo imeli ob\u010dutek, da smo se zna\u0161li v gozdovih ob Amazonki. Tudi morskega konji\u010dka smo videli ter jamske \u017eivali, ki \u017eivijo v \u010disti temi. Pot do \u017eeleznice nam je tostran minila hitreje. Sedaj smo hiteli na \u010disto drugi konec mesta.<\/p>\n Medo v \u017eivalskem vrtu<\/p><\/div>\n Izstopili smo na postaji Valby station, se nekaj sto metrov popeljali z avtobusom in \u017ee hiteli v \u017eivalski vrt. Ker je bil odprt do desete ure zve\u010der, smo imeli zadosti \u010dasa za ogled. Najprej pa smo pomalicali. Tudi severni medvedje so bili la\u010dni in ravno ujeli smo <\/span>njihovo ve\u010derjo. Po njej so uganjali vragolije. Volkovi, sloni, lame, tigri, tjulnji in morski levi – navdu\u0161eno smo jih opazovali.<\/p>\n Krokodil<\/p><\/div>\n Vro\u010dina je zahtevala sladoled, potem pa so pri\u0161li na vrsto eksoti\u010dni pti\u010di, krokodil za katerega smo sprva mislili, da je le lutka, potem pa je le premaknil o\u010di. Ka\u010d nismo videli, verjetno so jo \u017ee pobrisale spat. Podhod nas je pripeljal na drugo stran ceste. Punci so tu najbolj pritegnila igrala ter seveda del, kjer si lahko \u017eivali tudi pobo\u017eal.<\/p>\n \u017delvi?<\/p><\/div>\n Malo pred zaprtjem, smo se napotili skozi izhod in odhiteli na vlak, ki nas je pripeljal na glavno postajo ob Tivoliju. Seveda smo si \u0161li pogledat tudi sloviti park sredi mesta. V ve\u010dernem mraku je do izraza pri\u0161lo stotine \u017eivopisnih lu\u010dk. Med njimi je bila pome\u0161ana mno\u017eica ljudi. Nekateri so sedeli v restavracijah in kavarnah, drugi so se drenjali k raznim atrakcijam kot so prosti pad, visoki vrtiljak ali divji vlakec.<\/p>\n \u017divopisani Tivoli<\/p><\/div>\n Spet tretji pa smo na tleh poslu\u0161ali zgro\u017eene krike tistih, ki so padali v globino ali drveli po tirnicah nad nami. Na\u010drt, da bi od\u0161li do Hiller\u00f8da \u017ee ob enajstih, nam je na glavo postavila predstava, ki se je ravno takrat za\u010denjala. In spla\u010dalo se je po\u010dakati. Nastopajo\u010di so nad seboj nosili visoke lutke, \u017eivopisnih barv in okra\u0161ene z lu\u010dkami.<\/p>\n Predstava z odlomki iz Andersenovih pravljic<\/p><\/div>\n Pravlji\u010dar pa je predstavljal odseke iz Andersenovih pravljic. <\/span>Predstavo so spremljale pisane lu\u010di, ob spremembi grdega ra\u010dka v lepega laboda pa so nebo razparale rakete. Po ognjemetu so lutke od\u0161le, pa tudi mi smo se poslovili. Na vlaku sta punci kmalu zaspali. Na sre\u010do. Zaradi prenove proge smo se vozili povsem po\u010dasi, strojevodja je stalno zaviral, \u010dakal, se spet malo pomaknil naprej.<\/p>\n Gledalci so skoraj del predstave<\/p><\/div>\n Na za\u010detku se je za to sicer opravi\u010dil, potem pa verjetno pozabil pri\u017egan mikrofon. Njegove kletvice smo lahko bolj slutili, kot razumeli, predvsem seveda po muzanju sopotnikov. Z veliko zamudo smo prispeli v Hiller\u00f8d in se takoj odpeljali proti K\u00f8benhavnu. Tudi ob dveh pono\u010di, ko smo <\/span>na zadnjem po\u010divali\u0161\u010du pred mestom parkirali ter trudni zaspali, \u0161e ni bilo \u010diste teme.<\/p>\n Grdi ra\u010dek je postal labod<\/p><\/div>\n K\u00d8BENHAVN \u2013 5.7.2006<\/strong> \u2013 Zjutraj smo se zapeljali v mesto. Kljub nasvetu, da se pri mali morski deklici da parkirati in celo prespati, nas tabla z napisom, da ura parkiranja stane 15 kron ni prepri\u010dala. Na\u0161li smo sicer mesto, kjer bi lahko parkirali brezpla\u010dno, vendar le za eno uro. Zato smo se zapeljali ob pristani\u0161\u010du, vendar tudi drugi uvoz ni ponudil ni\u010desar primernega.<\/p>\n Borza<\/p><\/div>\n V tretje gre rado in pri tretjem uvozu smo v samotni stranski ulici parkirali ob robu ceste. Dve prikolici tovornjakov sta nam dali upanje, da ne bo te\u017eav. To nam je potrdil tudi prijazen lu\u0161ki delavec, ki je pri\u0161el mimo in pobiral smeti. Celo v Sloveniji je \u017ee bil. Z \u017eeno sta bila namre\u010d pred leti v Gradcu pri znancih. Ker je potreboval \u0161kornje, so mu svetovali nakup v Mariboru.<\/p>\n Po ogledu kralji\u010dinih prostorov v Christianborgu<\/p><\/div>\n Zatrdil je, da lahko avto pustimo brez skrbi, malo pa nas je vseeno zaskrbela pripomba, da naj ga zaklenemo. Sicer se je takoj popravil, da to ni ravno nevaren del mesta, da pa se nikoli ne ve. Blizu mesta, kjer smo parkirali, obra\u010da avtobus \u0161t. 26. Ko smo sedli nanj, smo na hitro na avtobusni tabli ujeli mesto, kamor se moramo vrniti. Avtobus nas je odpeljal direktno do Christianborga.<\/p>\n Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n Danes smo bili pravo\u010dasni za ogled kraljevih reprezentativnih prostorov. Nadeti smo si morali copate, posebej so nas opozorili, da tukaj snemanje in slikanje nista dovoljena. Povzpeli smo se po stopnicah, po katerih sicer prihajajo gostje. To so tudi edine stopnice, po katerih v tej pala\u010di hodijo kraljica in \u010dlani kraljeve dru\u017eine. Ob poti skozi dvorane smo spoznavali dansko zgodovino in kraljevi protokol.<\/p>\n Stroget<\/p><\/div>\n Imeli smo odli\u010dno vodi\u010dko, ki nam je povedala vrsto zanimivosti in anekdot iz \u017eivljenja danskih kraljev in \u0161e posebej sedanje kraljice Margarete ll. V jedilnici smo na stenah z zanimanjem opazovali moderne tapiserije. Bile so darilo kraljici ob 50. rojstnem dnevu. Vendar so za oblikovanje in izdelavo v Franciji potrebovali celih deset let. Tako so jih namestili \u0161ele malo pred praznovanjem kralji\u010dine \u0161estdesetletnice.<\/p>\n Nyhavn<\/p><\/div>\n Izvedeli smo, da je vino, ki ga stre\u017eejo iz posestev danskega princa, soproga kraljice, sicer francoza. Ko smo oddali copate, smo od\u0161li na sprehod po mestu. V informacijskem centru smo dobili \u0161e nekaj napotkov in mimo mestne hi\u0161e \u2013 R\u00e5dhusa na\u0161 pohod nadaljevali po Str\u00f8getu, najdalj\u0161i evropski nakupovalni ulici, zaprti za promet.<\/p>\n Tole sidro bo ravno pravo, za na\u0161 \u010doln...<\/p><\/div>\n V Nyhavnu so nas navdu\u0161ile pisane hi\u0161e in vrve\u017e me\u0161\u010danov ter seveda \u0161tevilnih turistov. Za izlet z ladjico se nismo odlo\u010dili. Na njih ni sence, sonce pa je opoldan neusmiljeno pripekalo. Sprehodili smo se mimo \u0161tevilnih kavarn in zavili proti mali morski deklici. Pri Amalienborgu sta punci takoj sledili drugim otrokom in sko\u010dili v fontano. Osve\u017eitev je ravno prav pri\u0161la.<\/p>\n Fontana pri Amalienborgu<\/p><\/div>\n Do male morske deklice sedaj ni bilo ve\u010d dale\u010d. Gne\u010da je bila seveda velika, vsakdo izmed \u0161tevilnih po\u0161evnookih turistov se je hotel slikati ob njej. Posedli smo v senco. Ko se je med avtobusi naredilo malo razmika, smo do kipa stopili tudi mi. Avtodom je bil parkiran kar dale\u010d, zato smo po\u010dakali na avtobus, vpra\u0161ali, \u010de pelje do postaje, ki smo si jo zapomnili in se usedli na sede\u017e.<\/p>\n Evropa<\/p><\/div>\n Presneto smo bili presene\u010deni, ko je avtobus na izvozu iz ulice zavil proti centru mesta. Vdani v usodo in upajo\u010d, da pa le kje zavije nazaj, smo se prepustili vo\u017enji. Edino vro\u010de sonce, ki je pripekalo tudi skozi okna, je bilo nadle\u017eno. Peljali smo se \u010dez center mesta in tako \u0161e iz te perspektive opazovali znamenitosti. Punci sta od utrujenosti zaspali, zato o prestopu na drug avtobus ni bilo govora.<\/p>\n Male morske deklice<\/p><\/div>\n \u0160ele malo pred kon\u010dno postajo mi je postalo jasno, kak\u0161no neumnost smo naredili. Na zeleni tabli je napisana smer vo\u017enje, spodaj pa na \u010drnem polju ime postaje. Mi smo v naglici pogledali le zeleno polje, hkrati pa spregledali tudi, da avtobus \u0161t. 26 izmenjaje vozi v ulico, kjer je mala morska deklica in do pristani\u0161\u010da, kjer nas je \u010dakal avtodom.<\/p>\n Kdo pa je tega spustil zraven?<\/p><\/div>\n S \u0161oferjem smo na kon\u010dni postaji to raz\u010distili in se z njim ter tistim, ki ga je zamenjal, nasmejali. Seveda nam ni preostalo drugega kot ponovna vo\u017enja preko celega mesta, slabo uro dale\u010d. Punci sta vse to prespali in se zbudili \u0161ele malo pred koncem vo\u017enje. Avtodom nas je nedotaknjen pri\u010dakal. Izvili smo se iz mestnega obro\u010da in ujeli avtocesto na jug. Malo pred odcepom za otok M\u00f8n smo na po\u010divali\u0161\u010du parkirali.<\/p>\n Most pri otoku Far\u00f8<\/p><\/div>\n Poznalo se je, da je to prometnica, ki vodi proti jugu, saj je bilo po\u010divali\u0161\u010de kar polno. Pa nas ni pretirano motilo, mirno smo prespali celo no\u010d. <\/span><\/p>\n M\u00d8NS KLINT, FANEFJORD KIRKE, KNUTHENBORG \u2013 6.7.2006<\/strong> \u2013 Iz avtoceste smo zavili na cesto proti otoku M\u00f8n, tam pa sledili oznakam za klint. Vozili smo se po prijazni, rahlo hriboviti pokrajini, skozi majhne vasice. Povsem na drugem koncu otoka smo mimo kampa po gozdni cesti prispeli na parkiri\u0161\u010de.<\/p>\n M\u00f8ns klint<\/p><\/div>\n Tablo, da je parkiri\u0161\u010de pla\u010dljivo nam je zakril avtobus in smo jo opazili \u0161ele ob vrnitvi. Ob parkiri\u0161\u010du je gradbi\u0161\u010de, saj gradijo nov center. O tem kaj vse bo v njem po dokon\u010danju, te pou\u010dijo s posebno zlo\u017eenko. Povzpeli smo se na najvi\u0161jo to\u010dko klifa. Bele stene so se spu\u0161\u010dale v globino. Sledili smo stezici in spoznali, da opozorila o potrebni previdnosti niso iz trte izvita.<\/p>\n Veja je lahko tudi gugalnica<\/p><\/div>\n Klif se ru\u0161i in tam, kjer je bila \u0161e v\u010deraj povsem varna steza, danes zeva luknja. Po kak\u0161nem kilometru hoje smo se obrnili in vrnili do izhodi\u0161\u010da. Malo pred njim sta punci preizkusili naravno gugalnico \u2013 dolgo vejo drevesa. Po dolgem stopni\u0161\u010du smo se spustili pod klif. Misel, da bi se tam kopali nas je minila, saj je bila obala polna alg, tudi v vodi jih je bilo kar nekaj.<\/p>\n Pod klifom<\/p><\/div>\n Prav ni\u010d prijetno ni di\u0161alo. Zato smo si zatisnili nos in raje u\u017eivali v pogledu na klif. Vzpon nazaj nam je minil v pre\u0161tevanju stopnic. To\u010dno 494 smo jih na\u0161teli. Na sre\u010do so speljane po gozdu, tako da ni bilo prevro\u010de. Odpeljali smo se proti otoku Falster. Vmes smo zavili do cerkvice Fanefjord kirke. Je res nekaj posebnega, predvsem strop je lepo poslikan.<\/p>\n Za igro so oble skale odli\u010dne<\/p><\/div>\n Hoteli smo se \u0161e malo namo\u010dit, vendar pla\u017ee, ki bi nas pritegnila, nismo na\u0161li. Iskali smo na oto\u010dku Bog\u00f8, pa potem \u0161e na Falsterju in na koncu obupali. Ker je bilo \u0161e zgodaj, smo se raje odlo\u010dili, da gremo v safari park Knuthenborg, kopanje pa prestavimo na naslednji dan. Zapeljali smo v park in se ustavili takoj pri oslih. Ti so se drgnili ob nas, hodili okoli. Punci sta \u0161li seveda ven in se zabavali.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>