![\"Ob](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/02\/20060427_1.jpg\")
<\/a>Ob jezeru Chiemsee<\/p><\/div>\n
Chiemsee, na\u0161 dana\u0161nji cilj se nam je \u017ee kazal na obzorju, ko smo zavili proti Prienu. Tam smo parkirali. Kljub temu, da bi \u0161e lahko ujeli zadnjo ladjico, smo se odlo\u010dili, da ta dan ne gremo na otok. Raje smo zavili proti centru mesta. Bili smo utrujeni in tako se je pot do sredi\u0161\u010da kar vlekla. Ko smo zagledali pred seboj kapelo z imeni v vojni umrlih junakov in cerkev, smo si kar oddahnili.<\/p>\n
<\/a>Prien<\/p><\/div>\n
Seveda smo pogledali v cerkev in tudi kapelica nas je zanimala. Potem pa smo zavili nazaj proti jezeru. Utrujeni smo popadali v posteljo in zaspali. Malo nas je skrbelo, saj na parkiri\u0161\u010du ni dovoljeno prespati. Pa je varnostnik pregnal le francoze, ki so pri\u0161li precej pozno. Nas je pustil na miru.<\/p>\n
<\/strong><\/p>\n CHIEMSEE \u2013 28.4.2006<\/strong> – Drugo jutro smo bili \u017ee ob osmih na pomolu. Z ladjico smo odpluli proti otokom.<\/p>\n Na ladjici<\/p><\/div>\n Ker se muzeji na Herreninslu odpro \u0161ele ob devetih, smo se odpeljali naprej do Fraueninsla. Potem ko je Gaja oblajala nekaj rac, smo se sprehodili okoli samostana, pokukali v cerkev in \u010dez pokopali\u0161\u010de in mimo samostanskega vrta \u017ee hiteli proti pristani\u0161\u010du. Ladjica je kmalu priplula in nas odpeljala do Herreninsla.<\/p>\n Fraueninsel<\/p><\/div>\n Sprehod do dvorca Ludvika ll ni bil dolg. Maja in Gaja sta nas po\u010dakali zunaj, mi s puncama pa smo od\u0161li najprej na ogled muzeja. Tam smo videli \u0161tevilne zanimivosti, tudi pla\u0161\u010de kralja in njegove zaro\u010denke, kraljeve osebne predmete, medalje. Ko je bil \u010das vodenega ogleda, smo bili pri vstopu. Imeli smo povsem svojega vodi\u010da.<\/p>\n Herreninsel<\/p><\/div>\n Res se je potrudil in nam razlo\u017eil zgodovino gradu, \u017eivljenjepis Ludvika ll in \u0161tevilne zanimivosti. Popeljal nas je po zanimivih dvoranah, videli smo spalnico, kjer kralj ni nikoli spal. Dekleti sta smeli pokukati na \u017eimnice. Videli smo \u010dudovito sobo z ogledali po kateri se je kralj ponavadi sprehajal sam in ob\u010dudoval odsev ve\u010dernega sonca v ogledalih, jedilnico, kjer se je miza spu\u0161\u010dala in dvigala, da sluge kralja nismo motile med jedjo.<\/p>\n Soba z ogledali<\/p><\/div>\n Tudi bazen je bil zanimiv. Z zidaki oble\u010deno stopni\u0161\u010de, tako razli\u010dno od vhodnega, pa nas je ob pripovedi o kraljevih denarnih stiskah pripeljalo spet do vhoda. Maja, ki nas je \u017ee \u010dakala, nam je pokazala jelen\u010dka z laski. Gaja je bila kar jezna nanj. Sprehodili smo se po kraljevem parku, ter se po drevoredu vra\u010dali proti pristani\u0161\u010du. Pokukali smo \u0161e v stari grad, nato pa po\u010dakali na ladjico.<\/p>\n Pogled na Garmisch Partenkirchen iz skakalnic<\/p><\/div>\n Po vrnitvi smo se odpeljali proti jugu. Popoldan nas je v de\u017eju pri\u010dakal Garmisch-Partenkirchen. Parkirali smo pod skakalnicami in se seveda najprej napotili nanje. Oblezli smo tri, \u010detrto smo ugledali \u0161ele kasneje iz avtodoma. Za ve\u010der smo si zamislili \u0161e sprehod do Partenkirchna. Stari del mesta z zna\u010dilnimi poslikanimi hi\u0161ami s polo\u017enimi strehami nas je navdu\u0161il.<\/p>\n V Partenkirchnu<\/p><\/div>\n Pokukali smo v cerkev in se sprehodili \u0161e do kapelice na koncu starega dela. Vrnili smo se do avtodoma in kaj kmalu utrujeni zaspali.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n GARMISCH IN LINDERHOF \u2013 29.4.2006 <\/strong>– Zjutraj smo se odpeljali kak\u0161en kilometer nad skakalnicami do Partnachklamma. De\u017eeven dan je bil in lahko bi rekli, da nas je pralo z vseh strani. Pot skozi sotesko je bila mokra, s skal se je cedila voda, de\u017e je padal z neba.<\/p>\n Partnachklamm<\/p><\/div>\n Pod nami pa je rohnela voda. Prav grozljiva je bila, zmlela bi vse, kar bi padlo vanjo. Potka je bila ozka in je tekla le nekaj metrov nad vodo, globoko v soteski. Strme skale nad nami so komaj dajale slutiti, kje je nebo, iz katerega pr\u0161i. Na sre\u010do smo bili zgodnji, nazaj grede smo ugotavljali, kako se je te\u017eko s kom sre\u010dati.<\/p>\n Garmisch<\/p><\/div>\n Zapeljali smo se v Garmisch in se sprehodili v center mesta. Ravno danes so imeli predstavitev avtomobilov in tako je bila sprehajalna ulica polna zlo\u0161\u010dene plo\u010devine. Pokukali smo v cerkev in se ustavili ob stojnici s klobasicami. Prav teknile so nam. De\u017e je \u0161e vedno pr\u0161il. Vrnili smo se do avtomobila in se odpeljali proti Linderhofu.<\/p>\n Strop cerkvene kupole v Ettalu<\/p><\/div>\n V Ettalu smo se ustavili, saj nas je presenetil velik samostan. Le Ajda se je opogumila in mi sledila v cerkev s prelepim stropom in \u010dudovitimi slikami. Odpeljali smo se naprej do drugega dvorca kralja Ludvika ll. Z dekletoma smo od\u0161li v dvorec. \u0160e pod vtisom velikega dvorca na Herreninslu, se nam je tu vse zdelo prav miniaturno.<\/p>\n Samostan v Ettalu<\/p><\/div>\n Ravno tako pa nas je presenetilo posnemanje Ludvika XlV. Tudi tu je bila vrsta njegovih slik, slik iz francoske zgodovine. Bavarskega pa prav malo. Ko smo pri\u0161li iz dvorca, smo od\u0161li do kipa Venere in od tam ugledali Majo. Skupaj z njo smo jo mahnili mimo cerkvice do orientalskega \u00bbkioska\u00ab in naprej nad kaskade.<\/p>\n Linderhof<\/p><\/div>\n S puncami smo si ogledali \u0161e umetno jamo, narejeno za operne predstave, \u0161li pod kaskade in nato mimo maro\u0161ke hi\u0161e nazaj do avtomobila. \u010cez sedlo, na katerem nas je presenetil sneg, smo se mimo lepega jezera Plansee po romanti\u010dni avstrijski pokrajini odpeljali proti naslednjemu cilju. V Hohenschwangau-u smo ugotovili, da tukaj ne bomo smeli prespati, tudi na bli\u017enjem smu\u010di\u0161\u010du so bili avtodomi na vseh parkiri\u0161\u010dih prepovedani.<\/p>\n Kaskade in Neptunova fontana<\/p><\/div>\n Zato smo pot nadaljevali do F\u00fcssna, kjer smo parkirali na PZA (postajali\u0161\u010du za avtodome). Zve\u010der nas je prav hitro zmanjkalo.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n NEUSCHWANSTEIN, F\u00dcSSEN, INNSBRUCK \u2013 30.1.2006<\/strong> – Zjutraj smo se med prvimi odpeljali proti Schwangau-u. Pu\u0161\u010dice so nas usmerjale proti gradu Neuschwanstein.<\/p>\n Hohenschwangau<\/p><\/div>\n Ker smo do ogleda imeli \u0161e nekaj \u010dasa, smo se napotili \u0161e do razgledi\u0161\u010da, iz katerega je lep razgled na Hohenschwangau, dom star\u0161ev Ludvika ll, jezera za njim in zasne\u017eene gore v ozadju. Do Marijinega mostu ni bilo ve\u010d dale\u010d. Visoko nad sotesko se nam je odprl eden od najlep\u0161ih pogledov na grad. Komaj smo do\u010dakali, da so ga spraznile skupine Japoncev.<\/p>\n Pogled na Neuschwanstein iz Marijinega mostu<\/p><\/div>\n Most je bil \u0161e ves v ivju in tako prav \u010darobno bel. Ravno toliko \u010dasa smo \u0161e imeli, da smo se spustili v sotesko pod mostom, ki je bil sedaj visoko nad nami. Pod njim se je v globino penil visok slap. Jaz sem Gajo odpeljal na sprehod, Maja in punci pa so od\u0161le na ogled gradu. Videle so kapelo z mozaikom, ki pa je \u0161e nedokon\u010dana. Tudi spalnico s kanalizacijo.<\/p>\n Na notranjem dvori\u0161\u010du dvorca<\/p><\/div>\n V naslednji sobi je bil kip laboda, ki je bil Ajdi \u0161e posebej v\u0161e\u010d. Naslednji prostor je bil \u0161e nedokon\u010dan. Videle so kuhinjo, potem pa je bilo \u017ee konec ogleda. Ko smo se dobili pred gradom, je bil naslednji po\u010ditek pri spominkih. Seveda je bilo treba izbrati nekaj za punci. Sprehod do avtomobila je hitro minil. Gaji so \u0161li najbolj na \u017eivce konji, ki so do gradu vozili bolj razvajene turiste. Nanje se je vedno jezila.<\/p>\n Grad v F\u00fcssnu<\/p><\/div>\n Pred nami je bila le kratka vo\u017enja do F\u00fcssna. Sprehodili smo se do starega dela mesta in pokukali na grad z zanimivo poslikanimi stenami ter v cerkev ob njem. Na poti proti Tirolski smo se ustavili na postajali\u0161\u010du nad \u010dudovitim gorskim jezercem. Pogleda so nam pritegnile zasne\u017eena Zugspitze ter druge gore, ki so nas obkro\u017eale kot venec.<\/p>\n Innsbruck<\/p><\/div>\n Spustili smo se v ni\u017eino in se odpeljali do Innsbrucka. Punci sta med potjo zaspali, a sta se kmalu zbudili. Sprehodili smo se \u010dez mesto. Pritegnil nas je predvsem stari del mesta z zanimivimi hi\u0161ami, lepimi cerkvami. Ogledali smo si cerkev Srca Jezusovega ter Jakobovo katedralo. Pokukali smo v prodajalno in galerijo kristalov. Tudi do reke Inn smo \u0161li. Ves \u010das smo nad mestom ob\u010dudovali zasne\u017eene gore.<\/p>\n Helblinghaus levo in "zlata streha" na Neuhofu<\/p><\/div>\n Prav lepo kuliso so dajale. Vrnili smo se do avtodoma in se odpeljali nazaj proti Nem\u010diji. Na po\u010divali\u0161\u010du ob avtocesti smo pove\u010derjali in potem trudni zaspali. <\/span><\/p>\n <\/strong><\/p>\n PARK V RUHPOLDINGU, K\u00d6NIGSEE, BERCHTESGADEN \u2013 1.5.2006 \u2013 <\/strong>Dopoldan smo se po zajtrku odpeljali proti Nem\u010diji. Ustavili smo se v Ruhpoldingu ob dru\u017einskem parku. Takoj za vhodom so nas pri\u010dakale hi\u0161ke, v katerih so bili pal\u010dki. Ko si pritisnil na gumb, so se za\u010deli premikati.<\/p>\n V pravlji\u010dni hi\u0161ki<\/p><\/div>\n Iz zvo\u010dnikov so se sli\u0161ale pravljice, razlaga ali glasba. Na drevesu so bile vrvi, mre\u017ee in otroci so se po njih vzpenjali kot opice. Ajda se je na teh igralih kar po\u0161teno udarila, zato smo od\u0161li naprej mimo delfina, ki je \u0161prical. Tudi vodne pi\u0161tole so nas pritegnile. Zmaj je bruhal ogenj, ob \u017eabji \u0161oli pa smo se zapeljali kar z vlakcem.<\/p>\n Zmaj Siegfried<\/p><\/div>\n Potem pa je bila pred nami \u017ee glavna atrakcija \u2013 zmaj Siegfried, ki nas je zavrtel naokoli. Punci sta se zapeljali z elektri\u010dnimi avtomobil\u010dki. \u010cez podhod smo se odpravili do rudnika, v katerem pal\u010dki i\u0161\u010dejo drage kamne. Tudi mi smo jih nekaj na\u0161li ob poto\u010dku. Trije dinozavri so se premikali in ogla\u0161ali, kar je Gajo precej razjezilo. Mimo otro\u0161kih igral smo pri\u0161li do toboganov.<\/p>\n Kovinski tobogani<\/p><\/div>\n Eden je bil res mo\u010dno strm, na odprtih si kar skakal, tretji pa je bil zaprt, peljal si se v cevi. \u0160e enkrat smo \u0161li po parku in obiskali najve\u010dje zanimivosti. Punci sta bili utrujeni in tako nista imeli ni\u010d proti, da smo po sedmih urah zapustili park in se odpeljali proti Berchtesgadnu. Tam smo se usmerili proti K\u00f6nigseeju, \u010dudovitemu jezeru pod Watzmanom.<\/p>\n K\u00f6nigsee<\/p><\/div>\n Za izlet z ladjico po jezeru smo bili \u017ee prepozni, sprehodili pa smo se do razgledi\u0161\u010da ob jezeru. Videli smo ve\u010dji del jezera, samostan sv. Bartolomeja in gore nad jezerom. V Berchtesgadnu smo po nekaj iskanja na\u0161li \u010drpalko, kjer naj bi bilo po\u010divali\u0161\u010de. Pa ga ni bilo, bilo pa je javno parkiri\u0161\u010de, kjer nas nih\u010de ni motil. S puncama smo se med tem, ko je Maja kuhala ve\u010derjo, sprehodil po mestu.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>