![\"Sori\u0161ka](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2008\/12\/676_13_11_08_8_59_59.jpg\")
<\/a>Sori\u0161ka planina<\/p><\/div>\n
\n
Nad Sori\u0161ko planino se dviga vrsta vr\u0161i\u010dkov, ki so lahko dostopni in zanimivi zaradi \u0161tevilnih bunkerjev in kavern Rupnikove linije zanimiva tudi za otroke. Le na dobro baterijsko svetilko nikar ne pozabimo. Izhodi\u0161\u010de je Sori\u0161ka planina (1280 m), kjer je dovolj veliko parkiri\u0161\u010de, da pustimo svoj avtodom in tudi v miru prespimo.<\/p>\n
\n
<\/a>Ta ov\u010dka se pusti pobo\u017eati...<\/p><\/div>\n
\n
\n
Lahko se vzpnemo na posamezne vrhove ali pa kar vse skupaj pove\u017eemo v eno dalj\u0161e pre\u010denje, ki pa zaradi precej enake vi\u0161ine ni niti prenaporno, niti nam ne bo vzelo preve\u010d \u010dasa. \u010ce spustimo \u0160avnik bomo potrebovali tri, sicer \u0161tiri ure hoje, z otroci morebiti uro dlje.<\/p>\n
\n
<\/a>Pomenljiv napis na steni kasarne<\/p><\/div>\n
\n
\n
\u010ce pa se bomo ustavljali v ostankih Rupnikove linije ali pa obti\u010dali v borovnicah… \u010ce gledamo iz Sori\u0161ke planine si vrhovi sledijo takole \u2013 Dravh tudi Drauh ali Travh \u2013 1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m), Mo\u017eic (1603 m) in malo zadaj v smeri proti Kobli, \u0160avnik (1574 m). Iz parkiri\u0161\u010da jo mahnemo do Litostrojske ko\u010de, desno ob smu\u010di\u0161\u010du. Tam so \u017ee prve markacije in steza, kateri sledimo v smeri Slatnika, izrazitega vrha, desno od smu\u010darsko bolj zanimivega Lajnarja.<\/p>\n
\n
<\/a>Kasarna<\/p><\/div>\n
\n
\n
Pod pobo\u010djem se vzpenjamo kar strmo do sedelca na robu velike vrta\u010de. Tu pot zavije desno in nas v nekaj minutah pripelje do nekdanje kasarne. Ta je sedaj bolj ali manj zato\u010di\u0161\u010de za ovce. Od kasarne gre pot levo in ko pridemo do druge poti desno. Prevalimo se navzdol na sedelce in gremo po mulatjeri naravnost.<\/p>\n
\n
<\/a>Pogled na kri\u017ei\u0161\u010de poti in Mo\u017eica<\/p><\/div>\n
\n
\n
Mo\u017eic je naravnost pred nami (iz Sori\u0161ke planine pribli\u017eno ura hoda). Na vrhu je prostora dovolj, zanimivo se je spustiti malo pod vrh, kjer je dobro vidna odprtina v bunker.<\/p>\n
\n
<\/a>Kugla na vrhu mo\u017eica<\/p><\/div>\n
\n
\n
Strme stopnice nas pripeljejo v kovinsko kuglo na vrhu, iz nje lahko prestra\u0161imo druge pohodnike. Nazaj gremo do omenjenega sedelca po isti poti. Pred njim se desno odcepi pot proti \u0160avniku, vrhu, ki nam nudi lep pogled na Koblo in Bohinjski konec.<\/p>\n
\n
<\/a>Pogled izpod Mo\u017eica na \u0160avnik (skrajno levo), Rudnico nad Bohinjskim jezerom ter Julijce<\/p><\/div>\n
\n
\n
Pot gre sprva po gozdu, presko\u010di planino, na kateri se poleti pasejo konji ter se mimo gozdi\u010da vzpne proti travnatemu vrhu (iz Mo\u017eica slaba ura hoda). V gozdu so velikokrat ovce, ki znajo spro\u017eiti tudi kak\u0161en kamen, zato je potrebna previdnost. Iz \u0160avnika se vrnemo po isti poti do sedla pod Mo\u017eicem, se vzpnemo nad kasarno in sedaj sledimo poti naravnost.<\/p>\n
\n
<\/a>Na vrhu \u0160avnika<\/p><\/div>\n
\n
\n
\u00bbZ vrha je bil lep razgled na bohinjski kot, jezero, Julijske Alpe, Koblo in \u010crno prst. Vpisali smo se v knjigo in naredili nekaj slik. Potem pa se pri\u010deli previdno spu\u0161\u010dati. Na planini so konji pri\u0161li povsem do nas. Pobo\u017eali smo jih, Gaja pa se je boje\u010de umaknila. Vzpon nazaj do mulatjere se nam je kar malo vlekel. \u017divo je mamica del poti nesla, Ajdo pa je vlekla Gaja.\u00ab<\/p>\n
\n
<\/a>Kobla in \u010crna prst iz vrha \u0160avnika<\/p><\/div>\n
\n
\n
Vsi gri\u010dki naokoli so naluknjani, dejansko cel sklop bunkerjev. Ali bomo katero raziskali, je pa\u010d samo na\u0161a odlo\u010ditev. Ko steza zavije proti dobro vidnemu vrhu Slatnika (iz \u0160avnika slaba ura hoda), ji sledimo.<\/p>\n
\n
<\/a>Konji pod \u0160avnikom<\/p><\/div>\n
\n
\n
\u00bbDo Slatnika nismo imeli ve\u010d dale\u010d. Tudi na njem pal\u010dki niso pozabili na nas. Nekje med ostanke prve svetovne vojne so skrili svoje presene\u010denje. Na sedlu med Slatnikom in Lajnarjem so bile borovnice. Seveda smo se jim pustili zapeljati. Malo smo jih jedli, malo nabirali.\u00ab<\/p>\n
\n
<\/a>Kapelica<\/p><\/div>\n
\n
\n
Iz vrha se po \u0161irokem slemenu spustimo po dobri stezi na sedlo pod Lajnarjem. Tu je \u017ee potrebna previdnost, saj so pobo\u010dja na primorski strani zelo strma. Ob zdrsu po suhih travah bi samo \u010dude\u017e lahko \u0161e re\u0161il drse\u010dega. Nad sedlom in pod njim so borovnice. \u010ce tako ujamemo pravi trenutek (tam nekje v za\u010detku avgusta, odvisno od leta) se lahko \u010dudovito posladkamo.<\/p>\n
\n