![\"Pot\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/02\/scanda.jpg\")
<\/a>Pot (22.6. do 22.7.2007)<\/p><\/div>\n
ODHOD OD DOMA \u2013 22.6.2007 <\/span><\/strong>\u2013 Namen je bil dober. Tako kot vedno. Saj konec koncev so nameni vedno dobri. Samo kaj, ko se ponavadi tako hitro sfi\u017eijo. Na\u010drta, da odidemo zgodaj popoldan, smo se dr\u017eali. \u010ce se lahko re\u010de, da je pol sedmih zgodaj popoldan. Kak\u0161en bolj natan\u010den po naravi, bi morebiti celo podrobil, da je to dejansko \u017ee ve\u010der. A zakaj bi komplicirali. <\/span><\/p>\n Chiemsee<\/p><\/div>\n Pot, ki nam jo je omejil \u00bbzgodnji\u00ab odhod je bila za\u010drtana in verno smo ji sledili. Brez zapletov. Presenetilo nas je le, kako se je v dobrih petih kilometrih, kolikor je dolg tunel Katschberg stemnilo. Ter ulilo. De\u017eela Salzbur\u0161ka je na tak na\u010din \u00bbpo\u017eegnala\u00ab na\u0161o pot. Da smo res dobrodo\u0161li so nam pokazali v samem Salzburgu. Ko smo po avtocesti drveli mimo, je nebo nad mestom osvetlil ognjemet. \u0160koda ker je bila tema in de\u017e, druga\u010de bi verjetno za ograjo opazili tudi pionir\u010dke, ki so nam, velikim popotnikom, mahali za sre\u010dno pot. <\/span><\/p>\n Fraueninsel na Chiemseeju<\/p><\/div>\n Nemci so naro\u010dili lep\u0161e vreme, tako da kapljalo ni preve\u010d. Ker pa smo bili vode \u017ee navajeni, smo se po stari navadi parkirali poleg Chiemseeja. In ko bi \u0161el kdo le malo kasneje mimo, bi verjetno lahko ugotavljal, ali je bolj hrupen promet na avtocesti ali smr\u010danje iz na\u0161ega kemperja. <\/span><\/strong><\/p>\n <\/span><\/strong><\/p>\n VO\u017dNJA \u010cEZ NEM\u010cIJO DO FAR<\/span>\u00d8JA \u2013 23.6.2007 \u2013 <\/strong>Zgodnjemu vstajanju in zaspanemu pogledu na Chiemsee je sledila dolgo\u010dasna vo\u017enja \u010dez Nem\u010dijo. Saj ne da se ni\u010d ne vidi, a po 1000 kilometrih avtoceste ima\u0161 vsega dovolj. Ko smo zve\u010der prispeli v Puttgarden smo bili veseli, da je dolga pot za nami.<\/p>\n Jutro pred potjo \u010dez Nem\u010dijo<\/p><\/div>\n V trajektnem pristani\u0161\u010du smo bili prepri\u010dani, da bomo brez prtlja\u017enika za kolesa zlahka padli v razred do \u0161est metrov. Ko je prodajalec kart izustil ceno za dalj\u0161a vozila, sem hitel dopovedovati, da smo kraj\u0161i. Pogledal je skozi lino, \u0161tel oznake za metre na tleh in vpra\u0161al, \u010de sem prepri\u010dan. Seveda sem potrdil, zamomljal, da sem meril in ponudil, da ga ponovno izmerim pred njim.<\/p>\n Na trajektu proti R\u00f8dbyhavnu<\/p><\/div>\n \u010ceprav se mu ni preve\u010d dalo je vseeno zagrabil merilno kolo in potegnil \u0161puro ob avtodomu. Sodba se je glasila 618 centimetrov. Svaka mu \u010dast, dol\u017eino iz homologacije je zgre\u0161il za to\u010dno pol centimetra. Ob ugotovitvi, da prese\u017ene centimetre prinese lestev za na streho, je zamrmral, da nam bo kljub temu ra\u010dunal ni\u017ejo tarifo.<\/p>\n Spremljevalec<\/p><\/div>\n Od samega veselja smo ve\u010dino tako privar\u010devanih 45 evrov v zameno za pivo in sladkarije vseeno pustili ladijski dru\u017ebi. Ko smo pristali v R\u00f8dbyhavnu je iz trajekta najprej zapeljal vlak, potem pa smo mu sledili \u0161e mi. Ko smo ob enajstih parkirali na otoku Far\u00f8, je bil \u0161e vedno mrak. <\/span><\/strong><\/p>\n <\/span><\/strong><\/p>\n MALM<\/span>\u00d6, VIKINGI, YSTAD, ALES STENAR \u2013 24.6.2007 \u2013 <\/strong>Vse je \u0161e spalo, ko sva z Ajdo \u017ee preverila kako toplo je morje. V njem je \u0161e vedno polno alg, pa tudi kak\u0161na meduza se najde.<\/p>\n Ob po\u010divali\u0161\u010du na otoku Far\u00f8<\/p><\/div>\n Pod mostom na otok Far\u00f8 sva pri\u0161la na zadnji del po\u010divali\u0161\u010da, potem pa z novico o lepem vremenu zbudila Majo in \u017divo. Avtocesta je bila na\u0161a pot, vse dokler nismo v K\u00f8benhavnu poniknili pod morje ter se le malo kasneje na mostu \u00d6resundsbron dvignili visoko nadenj. Pristali smo na \u0160vedskem in tako dejansko za\u010deli skandinavsko pustolov\u0161\u010dino.<\/p>\n Most \u00d6resundsbron<\/p><\/div>\n V tretjem najve\u010djem \u0161vedskem mestu nas je navigacija brez te\u017eav pripeljala v center, kjer smo na\u0161li parkiri\u0161\u010de ob cesti. Potrdila se je domneva, da je parkiranje v ve\u010dini mest v nedeljo zastonj. Sprehodili smo se po glavni sprehajalni ulici in za\u010dudeno pogledovali vrste ljudi pred trgovinami z razprodajami. Nas nizke cene niso zanimale, bolj nas je pritegnila zabavna povorka plehnatih glasbenikov.<\/p>\n Malm\u00f8<\/p><\/div>\n Na glavnem trgu je poleg velikega, debelega konjenika \u2013 kralja Karla X. Gustava precej bolj simboli\u010den vodnjak z dvornim nor\u010dkom pred mestno hi\u0161o. Mogo\u010de so ga postavili v \u010dast kateremu izmed \u017eupanov\u2026 Cerkev sv. Petra smo ubrali bolj spotoma, na \u017eelezni\u0161ki postaji pobrali informacije o mestu, potem pa na vsak na\u010din hoteli videti grad.<\/p>\n Naj bo mir na svetu...<\/p><\/div>\n \n Ko smo ugotovili, da je starodobna le lupina nad obrambnim ja\u0161kom, v notranjosti pa prav moderen muzej, nas ni ve\u010d tako zanimal. Smo se raje \u010dez neke vrste botani\u010dni vrt in kraljevi park vrnili do avtodoma. Ker je Lonely planet zagotavljal, da se ne sme spustiti rekonstrukcija vikin\u0161ke vasi smo se odpeljali do H\u00f6llvikna. Na mestu, kjer je danski kralj Nils pred stoletji komaj odnesel celo glavo, so \u0160vedi postavili nekaj vikin\u0161kih hi\u0161k.<\/p>\n Vikin\u0161ka vas<\/p><\/div>\n Vikin\u0161ko vzdu\u0161je ustvarjajo doma\u010di igralci, pa tudi tuji ljubitelji Vikingov, ki si tu privo\u0161\u010dijo po\u010ditnice. Zlezli smo na razgledni stolp, si lomili zobe na trdem kruhu, namazanem s tam narejenim maslom, se mazali s kremo iz smole, ki menda preganja komarje. Ogledali smo si hi\u0161o v kateri so Vikingi imeli skupne obede. Po stenah so obe\u0161eni \u0161\u010diti, na sredini je veliko ognji\u0161\u010de s kotli. Okrog njega so razporejene mize. Za poglavarja Vikingov je bila miza na vi\u0161jem polo\u017eaju.<\/p>\n Jedilnica<\/p><\/div>\n Ob vstopu v \u010darovni\u010dino hi\u0161o sta dekleti obstali kar med vrati. Ko pa sta ugotovili, da je ni doma, sta zbrali pogum in si ogledali njeno skromno domovanje, ki \u0161e metle ni premoglo. O\u010ditno je z njo \u010darovnica odletela na izlet. Po klepetu z \u00bbVikingom\u00ab, ki nas je preizkusil v poznavanju pesmic Pike Nogavi\u010dke, smo se po\u010dasi odpravili naprej proti mestecu Ystad, ki je poznano po tradicionalnih hi\u0161ah.<\/p>\n Vikin\u0161ke dobrote je mo\u017eno tudi poskusiti<\/p><\/div>\n Ob sprehodu po mestu smo videli \u0161e nekaj starega in sicer so imeli v mestu shod lastniki starodobnih vozil. Do Ales stenarja smo se peljali ob obali. Vedo\u010d, kako strog je odnos \u0160vedov do alkohola, smo se med vo\u017enjo hahljali, saj so table za cesto stalno vabile na rum. Saj bi ga \u0161li kar probat, \u010de nebi imeli svojega \u00bbruma\u00ab s seboj. \u0160vedski rum ima v sebi presneto malo alkohola, beseda namre\u010d pomeni \u00bbsobo\u00ab.<\/p>\n Ystad<\/p><\/div>\n Ob prihodu v kraj K\u00e5seberga<\/span> smo se parkirali poleg ostalih avtodomov. Za avtodome in prikolice dovoljeno, za \u0161otore prepovedano. Na hitro smo pove\u010derjali in potem skozi kraj sledili tablam do neke vrste skandinavskega Stonehenga. Zadnji del poti smo na vso mo\u010d tekli, pa ne od silnega pri\u010dakovanja, temve\u010d zaradi celih rojev mu\u0161ic, ki so nas obletavale.<\/p>\n Pot do Ales Stenarja<\/p><\/div>\n Nismo vedeli ali jih je toliko zaradi krav v bli\u017eini ali zaradi nas, ki se \u017ee dva dni nismo stu\u0161irali. Veseli nad ugotovitvijo, da imajo mu\u0161ice raj\u0161i krave, smo prispeli do elipsastega kroga 58 kamnov, ki so postavljeni tako, da so ob solsticiju to\u010dno v smeri vzhod \u2013 zahod. In ravno takrat se seveda tam znajdemo tudi mi. Itak. Mu\u0161ic ob kamnih ni bilo, kar verjetno ka\u017ee na vpliv kak\u0161ne kozmi\u010dne energije ali \u010desa podobnega. Vozili smo slalom med skalami, ugotavljali, zakaj sta dve ve\u010dji in zakaj ena manjka.<\/p>\n Ales Stenar v \u010dasu poletnega solsticija<\/p><\/div>\n Preko travnika je bilo potrebno, da nam je pogled obvisel na strmi obali in morju pod nogami. Ob robu travnika je stala krava in vztrajno klicala svojo kolegico. Videti je bilo, kot da jo kli\u010de, da ji pomaga zlesti po stopni\u010dkah preko pa\u0161ni\u0161ke ograje. Nazadnje sta si premislili in sta jo v pravem diru ubrali proti nam oziroma meni, ki sem imel rde\u010d pulover. Par metrov pred mano sta si premislili in jo ubrali k preostali \u010dredi.<\/p>\n Sprehod med skrivnostnimi kamni<\/p><\/div>\n Sem si kar oddahnil. Pred o\u010dmi so se mi namre\u010d \u017ee prikazovali naslovi v slovenskem rumenem tisku \u2013 na \u0160vedskem krava poteptala slovenskega turista. Nazaj grede nismo zavili v vas, temve\u010d do malega pristani\u0161\u010da. Tudi tu je bilo \u017ee nekaj avtodomov, vendar nam spanje tu ni di\u0161alo preve\u010d. Dobesedno. Vonj po razpadajo\u010dih algah je bil prehud.<\/p>\n Najve\u010dja kamna sta poravnana z lego sonca<\/p><\/div>\n \u010cez vas smo se vrnili do avtodoma in kot ubiti zaspali. Kaj \u0161ele bo, ko nas je \u017ee prvi dan Skandinavije takole iz\u010drpal.<\/p>\n <\/p>\n \n GLIMMINGEHUS, KUNGAGRAVEN, KALMAR, \u00d6LAND \u2013<\/span> 25.6.2007<\/strong> \u2013 Zjutraj sva bila z Ajdo spet prva pokonci. \u0160e preden sta se Maja in \u017diva dobro zbudili, sva ponovila v\u010deraj\u0161nji sprehod. Ajda, ki se od bli\u017enjega sre\u010danja tretje vrste na Krvavcu pred leti krav malce boji, je zadovoljno ugotovila, da so krave na drugem pa\u0161niku.<\/p>\n Ales Stenar sestavlja 58 kamnov<\/p><\/div>\n Na Ales stenarju pa se ji je prav dobro zdelo, ko sem storil prav to, kar je Maja njej dan prej prepovedal. Zlezel sem na kamen, da bi naredil bolj\u0161i posnetek. Do avtodoma sva se vrnila \u010dez pristani\u0161\u010de. Tik ob morju je gnezdil labod. Brez koordinat in z ne najbolj to\u010dnim zemljevidom smo po manj\u0161em ovinku vseeno uspe\u0161no pri\u0161li do Glimmingehusa.<\/p>\n Pristani\u0161\u010de v K\u00e5seberga<\/p><\/div>\n Na prvi pogled izgleda kot navadna velika kamnita hi\u0161a, a jo menda naseljuje kar enajst duhov. Skoraj celo smo pretaknili. Pri\u010deli smo v kleti, kjer je bila v\u010dasih kuhinja, se sprehodili skozi salon, kjer so se zbirali vojaki, raziskali bivalni del. Odkrili smo strani\u0161\u010de, neko\u010d na \u0161trbunk seveda, danes pa zazidano. Spodaj imajo sedaj za tak\u0161ne potrebe bolj primerne prostore.<\/p>\n Glimmingehus<\/p><\/div>\n Tudi v plesni dvorani in v podstre\u0161nih prostorih, namenjenih obrambi, duhov nismo na\u0161li. Verjetno se \u010dez dan skrivajo na podstrehi, kamor pa nismo smeli. Punci sta na\u0161li leseno palico in uprizorili pravi show. Prelevili sta se v napovedovalca in ob tem neizmerno u\u017eivali. Kako malo je treba, da so otroci sre\u010dni. Zakaj je to grad duhov, nam je bilo pa le bolj jasno.<\/p>\n Notranjost hi\u0161e je prazna<\/p><\/div>\n Prostori so v glavnem prazni, saj se pohi\u0161tva ni ohranilo ni\u010d. Ker ne vedo kako je izgledalo, tudi zgodovine ne posiljujejo z nekimi poceni nadomestki. Po\u010dasi smo se pomikali proti severu. V Kiviku smo oblezli rekonstrukcijo gomile nekega vikin\u0161kega kralja izpred stoletij, po\u0161pegali na poslikane kamne v notranjosti gomile, potem pa \u017ee peljali proti Kalmarju.<\/p>\n Gomila v Kiviku<\/p><\/div>\n Tam smo ugotovili, da bi bilo bolje kot zaupati Lonely planetu pogledati v mapo na podatke, natisnjene iz interneta. Grad je junija odprt le do 16h in ne do 18h kot je zavajal vodni\u010dek. Ker smo bili prepozni, smo se lahko le malo razgledali okoli gradu, zlezli na obzidje, pomerili s topovi. Ker bi letelo tja nekam, kjer je bil parkiran na\u0161 avtodom, streljali raje nismo.<\/p>\n Grad v Kalmarju<\/p><\/div>\n Popoldan pa ni \u0161el v ni\u010d \u2013 sprehodili smo se po mestu in se v Marijini katedrali naklepetali s skrbnikoma cerkve. Poznala sta Slovenijo, starej\u0161i je v Ljubljani celo \u017ee bil. Resda pred 33 leti, a to niti ni va\u017eno, ko \u010das tako hitro mineva. Ostalo nam je \u0161e nekaj \u010dasa, zato smo se odlo\u010dili za hiter skok na otok \u00d6land. Ko smo se peljali \u010dez \u0161estkilometrski most, nas je pri gorenjski du\u0161i malo stiskalo, saj nismo preverili, \u010de most ni morebiti pla\u010dljiv.<\/p>\n Stortorget z mestno hi\u0161o<\/p><\/div>\n Kar malo sem se ustra\u0161il, tako je zaropotalo, ko so se nam ob prihodu na otok odvalili kamni od src. Le malo kasneje smo od Sa\u0161a prejeli SMS v katerem tarna, da \u017eena ho\u010de na \u00d6land in da upa, da je mostnina previsoka. Seveda sem ga takoj \u00bbpotola\u017eil\u00ab, da mu iz prve roke lahko zatrdim, da je most brezpla\u010den.<\/p>\n Mlin na veter na \u00d6landu<\/p><\/div>\n Prav veliko \u010dasa nismo imeli, ve\u010derilo se je \u017ee. Ustavili smo se ob dveh mlinih na veter, katerih je po otoku posejano ve\u010d sto. Nato pa smo iz zaliva ob mostu ob\u010dudovali njegovo linijo pred zahajajo\u010dim soncem. Vrnili smo se v Kalmar in na obali ob vrsti drugih avtodomov mirno prespali.<\/p>\n Most na \u00d6land<\/p><\/div>\n <\/span><\/strong><\/p>\n KALMAR, KOSTA, EKSJ\u00d6 <\/span>\u2013 26.6.2007<\/strong> \u2013 Ko smo zjutraj pogledali iz avtodoma, smo prvi\u010d videli jeznega \u0160veda. Na\u0161 avtodom, pa tudi sosednji, so po njegovem zavzeli preve\u010d prostora in svoje \u00bbbolhce\u00ab ni mogel parkirati tam, kjer je \u017eelel. Ko je odhajajo\u010d \u0161e bentil in mahal z rokami, smo se mi pohlevno skrili nazaj v avtodom, potem pa kmalu odropotali na prazno parkiri\u0161\u010de blizu gradu.<\/p>\n Notranjost gradu v Kalmarju<\/p><\/div>\n Jutro je bilo na \u017ealost <\/span>za razliko od v\u010deraj\u0161njega de\u017eevno in tak\u0161na kislica nas je spremljala \u0161e cel dan. Danes nismo \u017eeleli ni\u010desar zamuditi, zato smo takoj ob desetih med prvimi stopili do blagajne v gradu. Del grajskih prostorov opozarja na njegovo zgodovino. Sobe so skoraj tak\u0161ne kot pred stoletji, ko se je tu podpisoval dokument o Kalmarski uniji.<\/p>\n Grajska kapela <\/p><\/div>\n To je bil sporazum, dejansko bolj osebna veza, s katerim je Margareti l. uspelo povezati kraljevine Dansko, Norve\u0161ko (z Islandijo in Grenlandijo) in \u0160vedsko (z delom Finske) pod enim monarhom. Dr\u017eave so se odpovedale svoji suverenosti, ne pa neodvisnosti. Unija je trajala dobro stoletje (1397 do 1523), dokler ni kot posledica vedno bolj nezadovoljnih in upornih \u0160vedov, Gustav Vasa 6. junija 1523 postal novi \u0160vedski kralj.<\/p>\n Soba z intarzijami<\/p><\/div>\n Drugi prostori le odsevajo videz preteklosti. Mene je seveda \u0161e posebej navdu\u0161ilo, da so grad preuredili v \u017eganjarno, s tem poslom pa tako mastno slu\u017eili in ga \u0161irili, da je za\u010delo \u017eita iz katerega so varili opojni napitek, primanjkovati za hrano okoli\u0161kih podlo\u017enikov. Seveda bi ob tem kdo hitro pripomnil, da so bili pa\u010d la\u010dni, pa zato toliko bolj \u00bbveseli\u00ab. S prijazno \u0160vedinjo, ki je prikazovala izdelovanje pregrinjal, smo poklepetali o njihovi izdelavi in uporabi. Predvsem smo izvedeli, kako ga mora\u0161 imeti na postelji obrnjenega, \u010de ho\u010de\u0161, da ti je toplo.<\/p>\n Del gradu je bil v\u010dasih tudi \u017eenski zapor<\/p><\/div>\n Da \u0160vedi izredno dobro znajo tuje jezike, pa je dokazal vzdr\u017eevalec, ki je hodil naokrog. Vpra\u0161al sem ga, \u010de govori angle\u0161ko, v odgovor pa dobil kimanje in zategel \u00bbjo\u00ab. Navdu\u0161en sem mu postavil vpra\u0161anje ali par v kapeli snema reklamo za grad (ki je najljub\u0161i \u0161vedski kraj za sklepanje porok) ali pa imata generalko za sobotni slovesni dogodek. Vedno bolj v zadregi mi je odgovoril s tremi \u00bbjo\u00ab in kimanjem.<\/p>\n Tovarna steklarskih izdelkov v Kosti<\/p><\/div>\n Do avtodoma smo spet bentili nad de\u017ejem, nato\u010dili na pokopali\u0161\u010du vodo, nato pa odpeljali do zibelke \u0161vedskega steklarstva. V kraju Kosta si \u0161e danes lahko ogleda\u0161 izdelovanje steklenih izdelkov v tovarni Kosta Boda. Ker so \u0160vedi znani po visokih varnostnih standardih, me je prav \u0161okiralo, ko sem videl, kako se obiskovalci smukajo med delavci.<\/p>\n V tovarni <\/p><\/div>\n Ti so s palicami z \u017eare\u010dim steklom, opravljajo\u010d svoje delo hodili sem in tja, pihali steklo v kalupe in ga na druge na\u010dine oblikovali. Prava umetnost. Najraje bi \u0161e sami poskusili, pa so bili \u017eal prosti termini za samostojno pihanje stekla \u017ee zdavnaj zasedeni. Poleg tega je potrebno dve uri in pol po\u010dakati, da se tak\u0161en izdelek povsem ohladi.<\/p>\n Oblikovanje stekla je lahko tudi umetnost<\/p><\/div>\n Po teh pojasnilih smo pa\u010d skomignili z rameni, kupili v trgovini poleg tovarne nekaj izdelkov, nato pa nadaljevali z vo\u017enjo proti severu. Pokrajina je bila \u0161e najbolj podobna na\u0161i Pokljuki. Veliki gozdovi, \u010dez katere pelje cesta. Ko smo parkirali v mestecu Eksj\u00f6 , se je nebo \u0161e kar cmerilo. Vseeno smo se sprehodili po enem od najlep\u0161e ohranjenih \u0160vedskih mestnih jeder z (najve\u010dkrat) rde\u010de pobarvanimi lesenimi hi\u0161kami.<\/p>\n Eksj\u00f6<\/p><\/div>\n Punci sta se zagledali v igra\u010dke iz prej\u0161njega stoletja. Razstavljene so bile v prodajalni starin, ki pa ni bila ve\u010d odprta. Tudi vse druge, ki so nas vsaj malo pritegnile, so \u017ee zaprle svoja vrata. Po povratku na glavni trg, kjer smo parkirali, smo se siti vlage in de\u017eja strpali v avtodom in odpeljali naprej. Le malo za mestom nam je tabla sredi ceste dala vedeti, da je cesta naprej zaprta. Usmerila nas je na desno.<\/p>\n Eno najstarej\u0161ih mestnih jeder na \u0160vedskem<\/p><\/div>\n \u017de po nekaj sto metrih smo posku\u0161ali sre\u010do, zavili vzporedno z zaprto prometnico in po kak\u0161nih dvajsetih kilometrih poti gor in dol smo se spet vrnili na pravo pot. \u010ceprav bi jo morali le pre\u010dkati, smo tablo o zaprti cesti \u00bbspregledali\u00ab in jo ubrali naprej. Hudega ni bilo, za tovornjakom smo le peljali mimo strojev, ki so popravljali po\u0161kodovano cesto. Na poti ni bilo ve\u010d ovir.<\/p>\n Tradicionalne rde\u010de hi\u0161e<\/p><\/div>\n Mimo Link\u00f6pinga smo peljali do vasice Berg, kjer se ladjice ob znamenitem G\u00f6ta kanalu dvignejo ob pomo\u010di \u0161tevilnih zapornic najvi\u0161je. Parkirali smo poleg drugih avtodomov. Avtomat za parkirnino je bil pokvarjen, na njem je bil le napis v \u0161ved\u0161\u010dini, tistih dveh avtomatov na vi\u0161je le\u017ee\u010dih parkiri\u0161\u010dih pa seveda \u00bbnismo\u00ab opazili. Zve\u010der sem do kanala v de\u017eju od\u0161el sam, po povratku v avtodom pa sit vlage tudi sam kmalu zaspal.<\/p>\n \n <\/p>\n G\u00d6TA KANAL, STOCKHOLM <\/span>\u2013 27.6.2007<\/strong> \u2013 Jutro je izgledalo precej bolj obetavno. Nebo ni bilo ravno brez obla\u010dka, marele pa smo lahko mirno pustili v avtodomu.<\/p>\n G\u00f6ta kanal<\/p><\/div>\n Ko smo pri\u0161li do kanala, se je tam \u017ee odvijal \u017eivahen promet. Jadrnice in jahte dvigujejo tako, da zapornice za njimi zaprejo, iz vi\u0161je le\u017ee\u010dega prekata po\u010dasi spustijo vodo, dokler se gladina ne izravna. Potem prednje zapornice odprejo in ladjica zapluje v nov prekat. Postopek se ponavlja iz prekata v prekat, navzgor ali navzdol.<\/p>\n Pogled na zapornice iznad jezera<\/p><\/div>\n Nekatere posadke na ladjicah so vse opravile brez nervoze, drugje pa se je kar bliskalo od ostrih povelj in jeznih pogledov. Posebej zanimivo je bilo spu\u0161\u010danje in dviganje mostu na cesti \u010dez kanal. S tem je bil omogo\u010den prehod jadrnic pa tudi kar solidno velikih izletni\u0161kih ladjic. Ob zapornicah smo se spustili \u010disto do jezera, potem pa odkorakali do parkiri\u0161\u010da.<\/p>\n Barke se dvigajo iz jezera ali spu\u0161\u010dajo proti njemu<\/p><\/div>\n Tam smo se hitro zbasali v avtodom in gas do konca. Nikoli namre\u010d ne ve\u0161, kdaj se izza kak\u0161nega vogala prika\u017ee kak\u0161en, na Bohinjca cepljen mestni redar. Vpra\u0161anje, \u010de bi nas re\u0161ilo na\u0161e sklicevanje na neznanje \u0161ved\u0161\u010dine in predvsem kratkovidnost. Na\u0161 naslednji cilj je bilo glavno \u0161vedsko mesto. Potem ko smo ob poti pripravili kosilo, smo v center Stockholma uspeli zapeljali ravno v \u010dasu popoldanske prometne konice.<\/p>\n Potni\u0161ka ladjica pod dvi\u017enim mostom<\/p><\/div>\n Po namigu, ki smo ga dobili \u0161e doma, smo rinili do oto\u010dka Skeepsholmen. Prebijali smo se od semaforja do semaforja, zaradi vi\u0161inske omejitve na hitro obrnili in \u0161li \u010dez pol mesta okoli riti v \u017eep. Na koncu smo seveda ugotovili, da je parkirnina v strogem centru pregre\u0161no draga in ni nam preostalo drugega, kot da se vrnemo na kraj, od koder smo pravzaprav za\u010deli \u2013 do oto\u010dka L\u00e5ngholmen. <\/span><\/p>\n Spremljanje premikov po kanalu je v\u010dasih prav zabavno<\/p><\/div>\n Kot pravi Gorenjci smo tam ugotovili, da je enodnevna parkirnina na javnem parkiri\u0161\u010du pod mostom ve\u010d kot \u0161e enkrat cenej\u0161a kot na zraven le\u017ee\u010dem po\u010divali\u0161\u010du za avtodome. Zato smo se parkirali kar tja. Receptor po\u010divali\u0161\u010da je sicer podvomil, \u010de je tam dovoljeno spati, ko pa smo pri njem kupili dvodnevne Stockholm kartice in mu na koncu podarili \u0161e plo\u010devinko Uniona, ni imel ve\u010d pripomb. <\/span><\/p>\n Lemurji v "akvariju" v Skansnu<\/p><\/div>\n Hoteli smo ujeti \u0161e nekaj dneva, zato smo poiskali pot do podzemne, na T-Centralen presedlali na avtobus \u0161t. 47 in se zapeljali na Djurg\u00e5rden \u2013 velik zelen otok s \u0161tevilnimi zanimivostmi. \u010casa smo imeli le za ogled akvarija v Skansnu. Zabasalo se je \u017ee na blagajni. Hoteli so nam za otroke zara\u010dunati posebej, ob sklicevanju na korespondenco po elektronski po\u0161ti pred odhodom, pa so nas milostno spustili noter. <\/span><\/p>\n Ribice imajo tudi...<\/p><\/div>\n Presene\u010deno smo iskali ribice. Opice so uganjale vragolije, videli smo de\u017eevni gozd, \u0161tevilne ka\u010de in ku\u0161\u010darje ter krokodile. Rib je bilo le za vzorec, \u010deprav bi jih glede na <\/span>ime pri\u010dakoval najve\u010d. Ker smo bili \u017ee v Skansnu, smo se sprehodili \u0161e po \u017eivalskem vrtu, ki predstavlja njegov del. Medvedi so uganjali nor\u010dije, premo\u010dena lisica se nam je kar malo zasmilila, prvi\u010d smo videli losa in njegove mladi\u010dke. <\/span><\/p>\n Medo <\/p><\/div>\n De\u017e je \u0161e malo \u0161kropil izpod neba, vendar smo se pod de\u017enikom kar dobro po\u010dutili. V muzejskem delu Skansna so bile zgradbe v glavnem zaprte, vseeno pa smo dobili prvi vtis. Po povratku do avtodoma bi te\u017eko zgre\u0161ili na drugi strani parkiri\u0161\u010da neke vrste avtodom, zraven pa majhen iglu. Cigani so naredili pravo \u017eurko na parkiri\u0161\u010du, se drli in razgrajali. <\/span><\/p>\n Losja sami\u010dka in mladi\u010da<\/p><\/div>\n Kmalu je pri\u0161la policija, jih izgleda le popisala, potem pa od\u0161la. Mi smo sedeli v avtodomu kot mi\u0161ke, saj smo se bali, da se bo napoved o prepovedi spanja uresni\u010dila. Vendar <\/span>nas je policija pustila na miru. \u0160e ve\u010d, tudi cigani so ostali. Na sre\u010do smo bili utrujeni, tako da smo kljub razgrajanju zunaj in vpitju \u00bbaleluja\u00ab zaspali. <\/span><\/p>\n Skansen<\/p><\/div>\n <\/p>\n STOCKHOLM \u2013<\/span> 28.6.2007 \u2013 <\/strong>Malo smo zaspali, vendar smo bili vseeno kar zgodaj pripravljeni na nove dogodiv\u0161\u010dine. Pred odhodom smo dobro zaprli avtodom. \u010ce ga <\/span>takole pu\u0161\u010da\u0161 samega, se nikoli ne ve. Receptor je potarnal nad nenapovedanimi \u00bbgosti\u00ab, mi pa smo se le posmejali in mu pomahali v slovo.<\/p>\n Na plovbi proti Djurg\u00e5rdnu<\/p><\/div>\n V pristani\u0161\u010du pod kraljevo pala\u010do smo po\u010dakali, da se je mimo nas s svojo skupino pririnil agresivni po\u0161evnookec, potem pa smo sko\u010dili na ladjico in se odpeljali na kraljevo turo okoli Djurg\u00e5rdna. Pluli smo mimo kraljeve pala\u010de in nam \u017ee zelo znanega oto\u010dka <\/span>Skeepsholmen. Ozek kanal je peljal naprej mimo Djurg\u00e5rdna. <\/span><\/p>\n Kraljeva pala\u010da<\/p><\/div>\n Ravno ko smo zavili nazaj proti mestu, smo izvedeli, da se \u0160vedi \u0161tejejo za pomorski narod. Vsak sedmi ima tak\u0161no ali druga\u010dno plovilo. Smo \u0161li takoj pre\u0161tevat in ugotovili, da ima, \u010de \u0161tejemo \u0161e otro\u0161ki \u010dolni\u010dek, v na\u0161i dru\u017eini vsak svojega. Seveda jim tega nismo razlagali. Zakaj bi jim zbijali samozavest. Sploh, ko so nam pokazali mesto, kjer je fiasko po komaj 20 minutah vo\u017enje do\u017eivela ladja Vasa, ponos \u0161vedskega ladjevja. <\/span><\/p>\n Pala\u010da Drottningholm<\/p><\/div>\n Po pristanku smo \u0161e malo posedeli, saj se nam z japon\u010dkom ni dalo ve\u010d prerivati. Presedlali smo na metro, presko\u010dili na avtobus ter izstopili pred pala\u010do Drottningholm. To je \u00bbhi\u0161ka\u00ab v kateri <\/span>prebiva kraljeva dru\u017eina. Del pala\u010de je namenjen turistom. Poleg razko\u0161nih soban je v pala\u010di tudi nekaj zanimivosti, ki jih vodniki prav radi razkazujejo. <\/span><\/p>\n Notranjost pala\u010de<\/p><\/div>\n \u0160e najbolj izvirna je bila omara, ki se je ob potegu spodnjega predala spremenila v posteljo. Edina njena pomanjkljivost je bila v tem, da je prekratka za normalno spanje. A konec koncev, zakaj bi kralj spal? \u010ce ga \u017ee kraljica ali katera izmed dvornih dam ne zabava, naj namesto spanca raje misli na tegobe svojih podlo\u017enikov. So pa \u0160vedi var\u010dni. <\/span><\/p>\n Pogled iz balkona pala\u010de na park<\/p><\/div>\n \u010ceprav so stene oziroma stebri dajali vtis, da so iz marmorja, je bila to le opti\u010dna varka. Malo barve in \u017ee je bil tu bli\u0161\u010d kamenine, ki je na \u0160vedskem ni. Veli\u010dino pala\u010de so pove\u010devali z raznimi arhitekturnimi re\u0161itvami, ki se nadaljujejo tudi v parku. Del grajskega poslopja je oblikovan v baro\u010dnem slogu, del pa v angle\u0161kem. Da kralju zve\u010der ne bi bilo treba hodit dale\u010d, je ob pala\u010di postavljeno kraljevo gledali\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n Kraljevo gledali\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Tudi tu o kak\u0161nem marmorju ni ne duha, ne sluha. Na stene so pritrjene papirnate tapete z raznimi vzorci. V pritli\u010dju so prostori, ki so bili povezani s predstavami, v prvem nadstropju pa so bile sobe za igralce. Med ogledom smo izvedeli vse o francoskem zvezdniku, ki je pri\u0161el briljirat na daljni sever. Pa ga mraz in polletna no\u010d nista ravno prevzela. Vsak dan je spil vsaj tri litre vina. Kak\u0161en vpliv je to imelo na njegovo igro niso znali povedati, kak\u0161nega na njegova jetra pa nam je bilo jasno. <\/span><\/p>\n Oder<\/p><\/div>\n Gledali\u0161\u010de je zanimivo predvsem zaradi dvorane, ki je oblikovana simetri\u010dno. Tako je oder dolg toliko kot dvorana za gledalce, na obeh straneh dvorane so po trije balkoni, od katerih sta bila srednja dva namenjena kralju in kraljici. Nobenega objemanja in kljun\u010dkanja torej. Lepo vsak na svoji strani. Na odru so bile postavljene kulise na tra\u010dnicah, kar je pomenilo, da so lahko zelo hitro spremenili sceno. <\/span><\/p>\n Sprehod skozi park<\/p><\/div>\n Njihova velika iznajdljivost pa se je pokazala tudi pri oblikovanju raznih zvokov, ki so jih uporabljali v predstavah. Vodi\u010dka nam je s pomo\u010djo prostovoljca predstavila zvok vetra. Odli\u010dno. Nismo vedeli ali je to le zvo\u010dni efekt ali pa res pod streho ena burja vle\u010de. \u010cez park smo \u0161li tako, da smo lovili senco. Po nekaj bolj de\u017eevnih dneh je bilo danes res son\u010dno, a tudi vro\u010de. <\/span><\/p>\n Kitajski paviljon<\/p><\/div>\n Obrnili smo pri <\/span>kitajskem gradu, bolje re\u010deno paviljonu v kitajskem slogu. Odpeljali smo se nazaj v center mesta in ob mestni hi\u0161i za mi\u0161ji repek ujeli ladjico, ki nas je popeljala ob modernem <\/span>Stockholmu. Pluli smo mimo plavajo\u010dih hi\u0161ic, ki jih lastniki uporabljajo za svoja stanovanja, glavne \u017eelezni\u0161ke postaje, dvorca Karlsberg, industrijskega obmo\u010dja in mestne pla\u017ee. <\/span><\/p>\n Karlsberg<\/p><\/div>\n Trdili so, da je voda povsem primerna za kopanje, temperatura pa raje ni bila omenjena. Peljali smo se tudi mimo oto\u010dka, na katerem je bil parkiran na\u0161 avtodom. Ciganov ni bilo ve\u010d na parkiri\u0161\u010du. Jokali zaradi tega ravno nismo. Ko smo imeli pod nogami ponovno trdna tla, nam je ura dajala \u0161e dovolj \u010dasa za hiter skok do Djurg\u00e5rdna in ogled muzeja Vasa. <\/span><\/p>\n Pogled proti mestni hi\u0161i<\/p><\/div>\n V njem je razstavljena ladja, ki je leta 1628 potonila po samo dvajset minutah plovbe. Ponos \u0161vedskega kraljevega ladjevja je imel premalo balasta. Ko ga je sredi zaliva pred Stockholmom zajel mo\u010dan veter, se je ladja mo\u010dno nagnila. Skozi zaradi \u010dastnih salv odprtih lukenj za topove je pri\u010dela vdirati voda. Za ladjo in tretjino posadke ni bilo ve\u010d re\u0161itve. Ladjo so v enem kosu dvignili in razstavili v muzeju. <\/span><\/p>\n Ladja Vasa<\/p><\/div>\n Preseneti in navdu\u0161i ne le njena velikost, temve\u010d tudi \u0161tevilne rezbarije ter skulpture na krmi in premcu. Kar malo te pretresejo ostanki nesre\u010dnih mornarjev in rekonstrukcije njihovih obrazov. Komaj smo uspeli pogledati muzej na ve\u010d nivojih, ko so \u017ee za\u010deli opozarjati, da se muzej zapira. Med sprehodom do metroja me je seveda firbec vlekel na bli\u017enje parkiri\u0161\u010de. Zanimalo me je, po kak\u0161ni ceni je tam uspelo parkirati nekaj avtodomom. <\/span><\/p>\n \u010cudovite rezbarije so se potopile po samo 20 minutah plovbe<\/p><\/div>\n \u017de prvi se mi je zdel sumljivo znan. Ko sem pobutal po vratih in zavpil policija pa je iz njega pogledal za\u010duden Sa\u0161ov obraz. Po ve\u010d kot enournem prebijanju skozi mesto so ravnokar prispeli. \u0160e mi smo se zbasali noter in tako za kak\u0161no glavo ali bolje re\u010deno rit presegli dovoljeno \u0161tevilo potnikov. Odkri\u017earili smo do L\u00e5ngholma, kjer smo parkirali blizu na\u0161ega avtodoma. Z receptorjem smo se \u017ee prav dobro razumeli. Le na kozar\u010dek doma\u010dega jegra si ni upal priti. Se je preve\u010d bal \u0161efa. <\/span><\/p>\n Pogled na palubo<\/p><\/div>\n Prijatelji so ravno tako kupili dvodnevno mestno kartico. Ugotovili smo, da je za potep do 155 metrov visoke plo\u0161\u010dadi na televizijskem stolpu (Kakn\u00e4stornet) \u0161e dovolj \u010dasa. Nemcem, ki so nam na avtobusni postaji pod stolpom zagotavljali, <\/span>da je odprt samo do 21. ure nismo verjeli, saj je vodni\u010dek govoril druga\u010de. Tudi prodajalka vstopnic nas je komaj prepri\u010dala, da bomo morali naslednji dan priti ponovno. <\/span><\/p>\n Na podzemni \u017eeleznici otroci \u0161tudirajo vremensko napoved<\/p><\/div>\n Kmalu po na\u0161em povratku do avtodomov, so se na stalnem mestu parkirali Cigani. Ha, torej kavbojke na grmovju niso bile nemarno odvr\u017een odpadek, kot smo se \u017ee pridu\u0161ali, temve\u010d so se le su\u0161ile. Danes na sre\u010do niso bili tako hrupni. Stu\u0161irali smo se, nato\u010dili vodo in kot ubiti zaspali. <\/span><\/p>\n <\/p>\n STOCKHOLM \u2013 29.6.2007 \u2013 <\/span><\/strong>Zjutraj smo le za malo prekora\u010dili uro, ki smo si jo zadali za odhod. Spet smo se odpeljali do stolpa in se tokrat uspe\u0161no povzpeli nanj. <\/span><\/p>\n Pogled na center mesta iz stolpa Kakn\u00e4stornet<\/p><\/div>\n Mesto si lahko ogleduje\u0161 iz zastekljene kavarne ali pa iz z re\u0161etkami zavarovanega balkona. Re\u0161etke so tako goste, da niti pljunit ne more\u0161 skoznje, kaj \u0161ele, da bi naredil normalno fotografijo. Na sre\u010do so \u0160vedi pomislili tudi na raznorazne paparace ter izdelali linice, skozi katere ravno lahko pomoli\u0161 objektiv. Za klju\u010d s katerim jih je mo<\/span>\u017eno odpreti, je najbolje zaprositi \u017ee ob vstopu v stolp. Kajti druga\u010de ti ve\u010dino \u010dasa, namenjenega obisku mine v njegovem iskanju in vo\u017enjah z dvigalom gor in dol.<\/p>\n Kakn\u00e4stornet<\/p><\/div>\n Tempo je bil tudi danes kar divji. Avtobus nas je odpeljal do kraljeve pala\u010de. Seveda se je bilo najprej treba slikat z gardisti. Oziroma z gardistkami kot sva z izbuljenimi o\u010dmi ugotovila s Sa\u0161om, ko nama le ni \u0161lo skupaj, kak\u0161ne \u010dudne izrastke imajo tile vojaki v prsnem delu. Okoli njih je bila po pesku potegnjena \u010drta in \u010de si jo je kdo drznil prestopiti, jih je takoj sli\u0161al.<\/p>\n Pred kraljevo pala\u010do<\/p><\/div>\n Pred temi \u0161vedskimi mo\u017ea\u010dami smo pobegnili v kraljevo zakladnico. Poltemni prostori, le dragi kamni so se ble\u0161\u010dali od vsepovsod. Slikanje strogo prepovedano. Seveda nisva zdr\u017eala, da ne bi\u2026ko si je Sa\u0161o ogledoval odli\u010dno delovanje svojega stabilizatorja slike, ga je s stropa okaral strogi glas\u2026no foto! Takoj sva se postavila v presene\u010deno dr\u017eo in z globokim ogor\u010denjem gledala, kateri japonski turist si je drznil prekr\u0161iti jasno ozna\u010deno prepoved.<\/p>\n Notranjost pala\u010de<\/p><\/div>\n Ko smo imeli ki\u010da v obliki raznih kron, me\u010dev in druge na <\/span>dvoru nujne \u0161are dovolj, smo se sprehodili \u0161e po pala\u010di. Raznorazna odlikovanja, mesto kjer kralja kronajo ter reprezentativni prostori nas niso ravno prevzeli. Bolj nas je zanimalo vse o prestolonaslednici \u2013 princesi Viktoriji. So jo res dobro predstavili. Naj ljudstvo ve, da je tudi ona kdaj pobo\u017eala psa, sedela na konja ali stopila na teka\u0161ke smu\u010di. Ljudska princesa torej. Da nebi kaj zamudili, smo se malo po dvanajsti uri \u017ee drenjali na dvori\u0161\u010du pala\u010de.<\/p>\n Menjava stra\u017ee<\/p><\/div>\n Takrat se na prav pompozen na\u010din menja stra\u017ea. Godba, zastava, malo hecnega tekanja sem in tja, vpitja… Tudi tu je naokoli skakljalo kar nekaj gardistk. Pa ne samo to. Svojim poklapanim mo\u0161kim kolegom so celo kri\u010dale povelja. S Sa\u0161om sva ob tem kot prava \u0161ovinista ugotovila, da gre pa \u0160vedska sedaj res po\u010dasi k vragu. V bodo\u010dnosti se jim obeta kraljica, pa \u0161e stra\u017eile jo bodo blond amazonke.<\/p>\n Amazonke<\/p><\/div>\n V muzeju Tre kronor smo pokukali v klet kraljeve pala\u010de, vendar nas ostanki gradu, ki ga je upepelil po\u017ear leta 1697 niso pretirano navdu\u0161ili. <\/span>Menjave stra\u017ee je bilo \u017ee konec, zato smo si pot lahko skraj\u0161ali \u010dez trg ter pobrali stvari, ki smo jih morali pred ogledom pala\u010de pustiti pri blagajnah. Na hitro smo pokukali v stolnico, potem pa \u017ee razmi\u0161ljali kam naprej.<\/p>\n Sv. Jurij v stolnici<\/p><\/div>\n Ker je bilo dvigalo Katarinahissen le dve avtobusni postaji dale\u010d, smo \u017ee vedeli kam. V mestnem muzeju so naju z Sa\u0161om kar malo postrani pogledali, ko sva le zagrabila posterje, ki ti ob Stockholm kartici brezpla\u010dno gredo, a kaj ko za ogled ni bilo \u010dasa. \u017de smo stali pred dvigalom in \u010dakali, da nas odpelje na razgledno plo\u0161\u010dad.<\/p>\n Katarinahissen<\/p><\/div>\n Ker smo bili \u017ee iz ameri\u0161kih filmov navajeni, da so lift boyi najve\u010dkrat \u010drnci, tudi tokrat nismo bili presene\u010deni, ko nas je pripadnik temnopolte rase potegnil na Kristinino plo\u0161\u010dad. Odprl se nam je razgled na Gamla stan \u2013 staro mesto ter morje z oto\u010dki na katerih je zgrajeno \u0161vedsko glavno mesto. Ne pravijo mu zastonj severne Benetke.<\/p>\n Kri\u017ei\u0161\u010da z vi\u0161insko omejitvijo<\/p><\/div>\n Od tu se je videla tudi vi\u0161inska omejitev na cesti, ki pelje ob Gamla stanu in nas je pred dvema dnevoma tako na hitro obrnila. Dovoljena vi\u0161ina je 2,4 metra, vendar ob prepletu cest nismo mogli ugotoviti, kje je te\u017eava\u2026Videla se je tudi \u017ee na\u0161a naslednja postaja \u2013 otok Djurg\u00e5rden<\/span> in zabavi\u0161\u010de Junibacken. \u0160e preden smo se zbasali v vrsto, smo pri obcestnem prodajalcu klobasic sku\u0161ali dobiti popust na koli\u010dino. Ni se dal, vro\u010de \u0161tru\u010dke nam je napolnil za polno ceno.<\/p>\n Konj Pike nogavi\u010dke v Junibacknu je res mo\u010dan<\/p><\/div>\n Junibacken je neke vrste zabaven vlakec ali bolje re\u010deno klop, ki te popelje malo navzgor in malo navzdol po prizori\u0161\u010dih nekaterih pravljic znane pravlji\u010darke Astrid Lindgren. Igrala otrokom omogo\u010dajo, da se nato \u0161e po mili volji naigrajo, star\u0161em pa parajo denarnico in ob tem \u017eivce restavracija in trgovina s spominki in knjigami.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>