<\/strong><\/p>\n PAKLENICA \u2013<\/strong> 28.10.2006 <\/strong>\u2013 Zjutraj sva se z Ajdo sprehodila do morja. V vodo sva pomo\u010dila le prst in prav topla je bila. Jaz sem po informacije od\u0161el do informacijskega sredi\u0161\u010da nacionalnega parka.<\/p>\n Ani\u010da kuk<\/p><\/div>\n Po zajtrku smo se odpeljali do vhoda v park. Spoznaval sem kraje, kjer sem pred davnimi leti taboril in plezal. Kupili smo vstopnico in se zapeljali do parkiri\u0161\u010da malo pod vrhom. Pot nas je vodila mimo kratkih smeri ob poti, kjer smo opazovali plezalce. Ani\u010da kuk ima \u017ee precej vi\u0161je stene, plezalci so bili kot mravljice. Ob nas je tekel potok Velika Paklenica, tabla pa nam je razkrila potek smeri v steni.<\/p>\n Skalni val<\/p><\/div>\n Ko smo pri\u0161li do odcepa za Manito pe\u010d smo zavili proti jami. Pot se je v klju\u010dih vzpenjala, sonce pa je kar pripekalo. Bilo nam je vro\u010de, \u017diva ni bila ni\u010d pri volji. Ve\u010dino poti se je kregala in nas spravljala ob \u017eivce. Kon\u010dno smo pri\u0161li do jame, dobili vrsto informacij in se nato z vodi\u010dko spustili v globino. Jama ni bila pretirano dolga, zato pa je imela kar nekaj kra\u0161kega okrasja.<\/p>\n \u0160tevilni kapniki in \u010delada<\/p><\/div>\n Videli smo kapnik v obliki \u010delade, \u010darovnico, zaveso. Obrnili smo na plo\u0161\u010dadi ob malih jezercih in se vrnili na povr\u0161je. Tega je bila \u0161e posebej vesela Gaja, ki je sicer pridno hodila po jami in se teme ni bala. Spustili smo se nazaj na \u0161iroko pot in korak zastavili proti planinskemu domu. Ob poti so stale table u\u010dne poti, ki nas je seznanjala z zna\u010dilnostmi in posebnostmi Paklenice.<\/p>\n Pot proti planinskemu domu<\/p><\/div>\n Pogledali smo v mlin pod potjo. Ob Lugarnici \u2013 gozdarski ko\u010di pa se nismo ustavljali. Pot po gozdu, odetem v jesenske barve je bila prijetna in pisana. Pri domu nas je pri\u010dakala hrupna dru\u017eba hrva\u0161ke mladine. Zato smo se umaknili k reki in tam pomalicali. Jaz sem stekel \u0161e malo naokoli. Kar sem na\u0161el me je tako navdu\u0161ilo, da sem se vrnil po punce. Skupaj smo od\u0161li \u010dez vas Rami\u010di do vasice Sklopina.<\/p>\n Vas Sklopina<\/p><\/div>\n Hi\u0161e so potisnjene povsem pod previsno steno, tako da jim ta predstavlja zadnjo steno. Doma\u010din nam je povedal vrsto posebnosti o naselju. Nekaj \u010dez osemdeset let starega doma\u010dina, zadnjega, ki je bil v vasi rojen, sem sre\u010dal ob iskanju poti. Hkrati pa je bil tudi zadnji, ki je med obstreljevanji v za\u010detku devetdesetih let prej\u0161njega stoletja, tam \u0161e prebival.<\/p>\n Jesensko listje<\/p><\/div>\n Vra\u010dali smo se po isti poti, sedaj na njej ni bilo ve\u010d toliko sprehajalcev. Ko smo se pribli\u017eevali Ani\u010da kuku, smo v steni opazovali \u0161e zadnje plezalce, ki so se \u017ee spu\u0161\u010dali v dolino. Ve\u010d jih je bilo na plo\u0161\u010dadi pod \u010cuki. Po\u010dasi so zaklju\u010devali s plezanjem, nekateri so le \u0161e sedeli in klepetali, drugi igrali nogomet. Odpeljali smo se do vhoda v park. Za sprehod do trdnjave Paklari\u0107 smo bili \u017ee pozni.<\/p>\n Dneva je konec, \u010das je za povratek<\/p><\/div>\n Potem, ko smo se sli\u0161ali z Matja\u017eem, smo pot nadaljevali do Suko\u0161ana pod Zadrom. Najprej smo napa\u010dno zavili v center kraja, potem pa v nekak\u0161nem parku ob morju na\u0161li prijatelja. Malo smo \u0161e poklepetali, potem pa trudni zaspali.<\/p>\n <\/strong><\/p>\n ZADAR, PRIHOD NA MURTER \u2013 29.10.2006 <\/strong>\u2013 \u0160e pred zajtrkom se je Gaja naletala okoli avtodomov, celo zaplavala je.<\/p>\n Gaja in pal\u010dka<\/p><\/div>\n Skupaj z Matja\u017eem smo se odpeljali do Zadra in prav v centru, ob cerkvi in samostanu sv. Marije parkirali. Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Donata in katedrale vse do vrat v obzidju. Na tr\u017enici smo kupili mandarine in se vzpeli na obzidje.<\/p>\n Narodni trg in Mestna stra\u017ea<\/p><\/div>\n Na njem je sedaj parkiri\u0161\u010de. Na Narodnem trgu smo pokukali v stavbo z informacijami, potem pa med ozkimi hi\u0161ami od\u0161li na obalo. Topel in son\u010den dan je bil, zato je bil sprehod ob obali prav prijeten. Morske orgle sicer niso igrale na ves glas, morje je bilo premirno. Vseeno pa se jih je sli\u0161alo. Posedeli smo na obali in opazovali ladje v pristani\u0161\u010du.<\/p>\n Morske orgle<\/p><\/div>\n Mimo cerkve in samostana sv. Franeta smo se vrnili do avtodoma. Izvili smo se iz mesta in se odpeljali mimo Suko\u0161anov proti \u0160ibeniku. Zavili smo na Murter. \u010cez most smo pri\u0161li v Tijesno. Malo smo za\u0161li, potem pa pot nadaljevali \u010dez hrib. Ob spustu smo zavili levo, kjer so table kazale v potaplja\u0161ki center. V zalivu smo \u017ee videli parkirane avtodome. Z Matja\u017eem sva parkirala poleg Ivana in Gregorja.<\/p>\n Ve\u010derna peka kostanja<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n MURTER \u2013 30.10.2006<\/strong> \u2013 \u017de pono\u010di nas je malo budil veter, \u010dez dan pa ni \u010disto ni\u010d ponehal. Burja je prinesla tudi hlad, tako da sem se za plavanje ogrel le jaz. Voda je bila hladnej\u0161a, ko pa si zaplaval, pa le ni bilo tako slabo. Punci sta se igrali z Gregorjevim sinom Jakom, \u0161e posebej zabavna se jim je zdela vise\u010da mre\u017ea.<\/p>\n Vise\u010da mre\u017ea je pripravna gugalnica<\/p><\/div>\n Po kosilu sem popoldan z Gajo naredil izlet. Med kamnitimi zidovi me je pritegnila okrogla oblika. Povzpel sem se do nje, potem pa po povratku za vzpon pritegnil \u0161e ve\u010dino ostalih. Skupaj smo se mimo odslu\u017eenega Yuga ponovno vzpeli do okrogle pastirske hi\u0161ke, tako zna\u010dilne za hrva\u0161ko primorje. Vzpon ni bil pretirano naporen, steza je bila jasna, zadnji del pa smo \u0161li po kamnitem zidu.<\/p>\n Pastirska hi\u0161ka<\/p><\/div>\n Punci in Jaka so zlezli tudi notri, seveda jim je sledila Gaja. Ko smo se vrnili nazaj do odslu\u017eenega avtomobila, smo zavili \u0161e v sosednji zaliv. Obujal sem spomine, ko smo pred davnimi leti v tem kampu \u0161otorili in se v tem zalivu kopali. Tudi tokrat sem \u0161el zaplavat. Pridru\u017eiti sta se mi hoteli le punci, pa \u0161e ti sta zaradi je\u017ekov v vodi obrnili.<\/p>\n Zaliv spominov<\/p><\/div>\n Do na\u0161ega zaliva smo se vra\u010dali okoli rta. Na skrajnem delu smo po\u010dakali na son\u010dni zahod, potem pa mimo prijateljev, ki so se parkirali na vetrovnem rtu pri\u0161li spet do avtodoma. Danes zve\u010der nih\u010de ni imel volje, da bi sedel v mrzlem vetru. Zato smo se kar hitro poskrili v avtodomove in zaspali.<\/p>\n Son\u010dni zahod<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n MURTER, SLAPOVI KRKE \u2013 31.10.2006<\/strong> \u2013 Veter je pono\u010di ponehal. Zato je bilo zjutraj toplo. Po zajtrku smo se po\u010dasi pri\u010deli pripravljati na odhod. Seveda pa nas je morje \u0161e zadnji\u010d premamilo. Najprej mi je Gregor pokazal hobotnico, na\u0161el pa sem tudi \u0161e nekaj \u0161koljk.<\/p>\n Katera bo najbolj pogumna?<\/p><\/div>\n Potem pa so \u0161le zaplavat tudi Maja in punce, Gaja se jim je seveda pridru\u017eila. Poslovili smo se od prijateljev in se odpeljali proti \u0160ibeniku. Pri mestecu Tijesno nas je po\u010dakal Matja\u017e in skupaj smo pot nadaljevali do Skradina. Tam smo parkirali in po\u010dakali na ladjico, ki nas je odpeljala do slapov Krke.<\/p>\n Brrrrr...<\/p><\/div>\n Pot nas je vodila mimo prvega, najbolj mogo\u010dnega slapu, \u010dez mosti\u010dek in nato navzgor ob vodi. Opazovali smo razpenjeno vodo, ki se je poganjala \u010dez skalne stopnje in mezela iz vseh strani. Na razgledi\u0161\u010dih smo bili povsem nad slapovi. Pogledali smo si mlin, kjer se je mlelo koruzno zrnje in nekak\u0161no pralnico. Skoraj polavtomatsko.<\/p>\n Skradin<\/p><\/div>\n Potem pa smo po lesenih brveh spet pre\u010dili Krko. Le da je bila tukaj \u0161iroka in je \u010dez vrsto majhnih slapi\u0161\u010d padala v nedostopne tolmune. Tudi na tej strani smo se spustili do razgledi\u0161\u010d, pogledali table, ki so nas pou\u010dile o rastlinstvu in \u017eivalstvu narodnega parka. Potem pa tekli, upajo\u010d, da bomo \u0161e ujeli zadnjo ladjico.<\/p>\n Slapovi Krke<\/p><\/div>\n Matja\u017e in Marjana, ki sta od\u0161la naprej, sta jo ujela, mi pa smo ji le pomahali. Vrnili smo se pod veliki slap in privlekli iz nahrbtnika dobrote. Jaz pa sem se spravil in \u0161el zaplavat. Opogumil sem tudi Ajdo, ki se mi je pridru\u017eila za nekaj zamahov. Kar dobro uro smo potrebovali, da smo po cesti ponovno pri\u0161li v Skradin. Pa nam ni bilo \u017eal.<\/p>\n Z Ajdo sva zaplavala pri spodnjem slapu<\/p><\/div>\n Pot mimo s trstom objete Krke, ob opazovanju son\u010dnega zahoda in u\u017eivanju v ti\u0161ini narave je bilo prav prijetno. Do avtodoma smo pri\u0161li ravno, ko se je pri\u010delo no\u010diti. Odpeljali smo se nazaj proti \u0160ibeniku in po obalni cesti do Zadra. Tam smo zapeljali na avtocesto in visoko, blizu Oto\u010dca, prespali.<\/p>\n Sonce zahaja nad Krko<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n PLITVICE \u2013 1.11.2006<\/strong> \u2013 Jutro je bilo mrzlo, son\u010dni vzhod pa je oblake obarval rde\u010de. Odpeljali smo se do prvega izvoza na avtocesti, potem pa zavili proti Plitvicam. Naredili smo malo ovinka, zato pa videli kraje, kjer so se \u0161e poznali ostanki vojne. Stene hi\u0161 so bile naluknjane, na nekaterih travnikih so bila opozorila, da so tam \u0161e mine.<\/p>\n Plitvi\u010dka jezera<\/p><\/div>\n Ko smo se pripeljali v Plitvice, nas je tam presenetil Gabr, ki pa je ravno odhajal. Tako smo se le pozdravili, potem pa od\u0161li proti vhodu v narodni park. Spustili smo se do vode, ki je precej ni\u017eje. Lesene brvi so nas pripeljale pod Veliki slap, najvi\u0161ji slap na Hrva\u0161kem.<\/p>\n Veliki slap<\/p><\/div>\n Njegova vi\u0161ina je nekaj \u010dez sedemdeset metrov. Pod preluknjano skalno steno so drugi po\u010dakali, midva z Ajdo pa sva se mimo \u0161tevilnih naravnih oken in pravih votlin povzpela skoraj do ceste. Ker sva ugotovila, da bo pravo nadaljevanje ni\u017eje, sva se vrnila do ostalih. Ob jezeru Milanovac nam je nasproti pri\u0161la skupina razigranih japon\u010dkov. \u0160tevilni slapovi in slapi\u010di so padali \u010dez skalne stopnje.<\/p>\n Pot pelje skozi naluknjano steno<\/p><\/div>\n Pri jezeru Kozjak smo po\u010dakali na ladjico, potem pa odpluli na drugo stran jezera. Vmes se je razvil zanimiv razgovor s slovensko vodi\u010dko ameri\u0161ke skupine turistov. Nad jezerom so nas \u010dakali zanimivi slapovi. Morebiti niso bili tako visoki kot najvi\u0161ji, pa vendar je bil vsak nekaj posebnega. Nekateri so padali preko zavese iz mahov, drugi so brizgali iz stene. Vzpeli smo se kar visoko in nekaj deset metrov nad jezerom Gradinsko pot nadaljevali proti zadnjemu postajali\u0161\u010du avtobuska.<\/p>\n Curek<\/p><\/div>\n Nad jezerom Galovac se je pot lo\u010dila. Ostali so se odlo\u010dili, da gredo kar na postajali\u0161\u010de, midva z Ajdo pa sva hotela videti \u0161e zadnji jezeri. Zato sva pot nadaljevala mimo jezera Okrugljak veliko do Ciginovca. Tu je voda izginjala v luknji na tleh, narejen je bil pravi kanjon. Nad jezerom pa je bruhnila iz stene in padla v loku v jezero pod nama.<\/p>\n Slap te\u010de preko mahu v jezero<\/p><\/div>\n Le \u0161e nekaj korakov naju je lo\u010dilo in \u017ee sva stala na obali Pro\u0161\u010danskega jezera, najve\u010djega od Plitvi\u010dkih jezer. Hotela sva \u017ee obrniti in se vrniti tja, kjer so \u0161li ostali. Pa sva \u0161la na sre\u010do \u0161e malo naprej in pred sabo zagledala postajali\u0161\u010de avtobusa. Ostali so pri\u0161li po drugi strani, nekaj minut za nama. Kako sva se jim nasmejala.<\/p>\n Pro\u0161\u010dansko jezero<\/p><\/div>\n Do jezera sta \u0161li \u0161e Maja in \u017diva, potem pa je \u017ee pripeljal avtobus in nas po zaviti cesti odpeljal proti izhodi\u0161\u010du. Pod seboj smo opazovali pot, ki smo jo prehodili in jezera, ki smo jih ob\u010dudovali. Zadnji konec smo morali iti pe\u0161, kar pa nam ni bilo prete\u017eko, odprl se nam je \u0161e zadnji pogled na jezera in Veliki slap.<\/p>\n![\"Ani\u010da](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/01\/20061028_05.jpg\")
<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>