{"id":1122,"date":"2007-05-29T19:39:02","date_gmt":"2007-05-30T00:39:02","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=1122"},"modified":"2009-02-27T02:09:34","modified_gmt":"2009-02-27T07:09:34","slug":"beograd-255-do-2952007","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=1122","title":{"rendered":"Beograd"},"content":{"rendered":"

(25.5. do 29.5.2007)<\/span><\/p>\n

NEKAJ O BEOGRADU<\/span><\/strong><\/p>\n

\n

Dolga leta so minila do ponovnega snidenja. Pritegnil me je izlet, ki ga je organiziral CCS \u2013 Caravaninig Club Slovenije. Po petkovem prihodu in sobotnem avtobusnem ogledu glavnih znamenitosti, smo se v nedeljo odzvali vabilu na\u0161ega odli\u010dnega Srbskega prijatelja Gorana in obisk podalj\u0161ali. Odlo\u010ditev je bila pravilna, saj smo \u0161ele ob sprehodu po mestnih ulicah pri\u010deli odkrivati vedno nove bisere. <\/span><\/em><\/p>\n

\"Kri\u017e<\/a>

Kri\u017e na patriarhiji<\/p><\/div>\n

Sijali so enako, pa naj so bili postavljeni iz belega apnenca, ki je mestu dal ime ali pa so se nas le \u017eivo dotaknili s svojo srbsko du\u0161o. In ko sta se v torek, na poti domov, za mojim hrbtom ogla\u0161ali h\u010deri, so se mi v mislih me\u0161ali povsem sve\u017ei vtisi s spomini izpred ve\u010d kot dvajset let. Takrat sem se z Beogradom sre\u010dal prvi\u010d. Pesem panonskega mornarja, ki je odmevala iz zvo\u010dnikov, se je zlila z vzdihi za mladostjo\u2026moj deda ve\u010d dugo ore nebeske njive\u2026ali baka jo\u0161 \u010duva sve stvari i sliku na\u0161eg sveca\u2026na dan kad sam ro\u0111en, tu je posa\u0111en orah\u2026i u avliji pod gustom kro\u0161njom sad igraju se deca\u2026neki novi klinci, neki novi klinci\u2026 <\/span><\/em><\/p>\n

\"Sve\u010dke<\/a>

Sve\u010dke v cerkvi sv. Save<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Ker je od \u010dasov, ko je bilo mesto na soto\u010dju Save in Donave prestolnica dr\u017eave v kateri smo \u017eiveli skupaj s prebivalci ostalih petih republik in dveh avtonomnih pokrajin minilo \u017ee \u0161estnajst let, je na\u0161 pogled nanj mo\u010dno razli\u010den. Starej\u0161i se ga spominjamo kot sredi\u0161\u010da nekdanje dr\u017eave in sede\u017ea zveznih institucij. Marsikdo se je z njim sre\u010dal po slu\u017ebeni dol\u017enosti, v njem slu\u017eil voja\u0161ki rok ali vsaj potoval skozenj. <\/span><\/p>\n

\"Beograjska<\/a>

Beograjska trdnjava<\/p><\/div>\n

Povsem druga\u010den je nedvomno pogled na to mesto s strani mlaj\u0161ih, rojenih tik pred razpadom skupne dr\u017eave ali po njem. Za njih je to le \u0161e ena izmed prestolnic evropskih dr\u017eav, z rahlim pridihom eksoti\u010dnosti in balkanskega melosa. <\/span><\/p>\n

\n

Zgodovina<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

Mesto na soto\u010dju Save in Donave, kjer danes stoji prestolnica Srbije, je bilo poseljeno \u017ee pred 7000 leti. Od takrat se je intenziteta poseljenosti stalno pove\u010devala. V \u010dasu prisotnosti keltskega plemena Skordisci je nastalo utrjeno naselje Singidunum, ki je bilo prvi\u010d omenjeno leta 279 pred na\u0161im \u0161tetjem. Kasneje je izginilo brez sledu. <\/span><\/p>\n

\"Sarkofag\"<\/a>

Sarkofag<\/p><\/div>\n

Rimljani so na to obmo\u010dje pri\u0161li v za\u010detku prvega stoletja in ga zasedli za cela \u0161tiri stoletja. Poleg Singidunuma je bil v sestavi rimskega imperija tudi Taurunum \u2013 dana\u0161nji Zemun. Mestne pravice je Singidunum dobil v drugem stoletju, v \u010dasu cesarja Hadrijana. Z delitvijo rimskega imperija je Singidunum postal mejno mesto v sestavi bizantinskega cesarstva. Okoli leta 630 so se na to podro\u010dje pri\u010deli doseljevati Srbi. Ti so mestu tudi dali dana\u0161nje ime Beli grad – Beograd. Najverjetneje zaradi obzidja, zgrajenega iz apnenca. <\/span><\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki preteklosti<\/p><\/div>\n

\u010ceprav je bilo mesto od takrat, pa vse do danes, slovansko, so se v njem menjali razli\u010dni osvajalci. Tako so Francozi pod Karlom velikim uni\u010dili Avare in osnovali naselje Malevila, ki je kasneje dobil slovansko ime Zemun. Francoze so zamenjali Bolgari, njih pa Mad\u017eari. Skozi Beograd so na svoje bojne pohode odhajali kri\u017earji. V tem \u010dasu je bilo mesto ve\u010dkrat poru\u0161eno. <\/span><\/p>\n

\"Spopad\"<\/a>

Spopad<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Srbi so oblast nad mestom prevzeli leta 1284, ko je srbski kralj Dragutin kot zet in vazal mad\u017earskega kralja Ladislava lV dobil pravico do upravljanja. V tem \u010dasu se je pri\u010dela krepiti mo\u010d srbske pravoslavne cerkve. Leta 1319 so Beograd spet do tal poru\u0161ili Mad\u017eari. Ker pa se je takrat na jugu pri\u010dela krepiti in Evropo ogro\u017eati nova sila \u2013 Tur\u010dija, so Mad\u017eari \u010dez slabih sto let, v \u010dasu despota \u0160tefana Lazarevi\u010da, dovolili ponovno izgradnjo mesta. Takrat je Beograd dejansko zacvetel, postal je ne le politi\u010dno sredi\u0161\u010de srbske dr\u017eave, temve\u010d tudi njen gospodarski, kulturni in verski center. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev Ru\u017eica<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Leta 1440 je stotiso\u010d glava tur\u0161ka vojska pod poveljstvom sultana Murata ll. oblegala Beograd. Vendar je mesto napad vzdr\u017ealo in se nadaljnjim napadom upiralo vse do 28. avgusta 1521. Sulejman veli\u010dastni je ne le osvojil, temve\u010d tudi zru\u0161il in po\u017egal mesto. Odprta mu je bila pot do zahodne Evrope. Pod tur\u0161ko oblastjo se je Beograd spet za\u010del obnavljati in krepiti. Vendar so ga na drugi strani prizadele kuga, po\u017eari in upori jani\u010darjev. Mesto je bilo ponovno razru\u0161eno v spopadih, v katerih je septembra 1688 mesto pri\u0161lo pod Avstrijce. <\/span><\/p>\n

\"Temni<\/a>

Temni oblaki so se zbrali nad mestom<\/p><\/div>\n

V naslednjem stoletju so mesto zaporedoma osvajali Turki in Avstrijci. Oblast se je zamenjala kar petkrat. Leta 1801 so oblast nad Beogradom prevzeli jani\u010darji. Vendar je bila ta oblast le podlaga za brezvladje, ropanje in nasilje. Tak\u0161no stanje je moralo prej ali slej pripeljati do upora. Leta 1804 so se Srbi pod vodstvom Kara\u0111or\u0111a uprli in v treh letih uspeli osvoboditi Beograd. Pa miru \u0161e vedno ni bilo. Leta 1813 so Beograd ponovno zavzeli Turki, ki so se znesli nad prebivalstvom. To je \u010dez dve leti imelo za posledico nov upor, ki ga je vodil Milo\u0161 Obrenovi\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Beograjska<\/a>

Beograjska trdnjava iznad U\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

Turki so se po\u010dasi pri\u010deli umikati iz mesta in 18. aprila 1867 po 346 letih <\/span>Beograd dokon\u010dno zapustili. Knez Mihajlo Obrenovi\u010d je posledi\u010dno vanj iz Kragujevca preseli sede\u017e Srbije. Mesto se je za\u010delo razvijati in dobivati vedno bolj evropski videz. Ulica Kneza Mihaila se je ob tem razvila v najpomembnej\u0161e poslovno ter trgovsko sredi\u0161\u010de in je hkrati najkraj\u0161a vez med Beograjsko trdnjavo na Kalemegdanu in mestom. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Petke<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

\u010cudovito se je bilo ponovno dotakniti obzidja Beograjske trdnjave. Pred davnimi leti, \u0161e v \u010dasu Jugoslavije, naju je z mamo tu ustavil Beograj\u010dan. Ko je sli\u0161al, da sva iz Slovenije, se je postavil \u00bbv stav mirno\u00ab in nama gladko in brez napak, seveda v sloven\u0161\u010dini recitiral Pre\u0161erna. Radi so nas imeli srbi, in \u0161e vedno nas imajo. Le da tako njim kot nam leta letijo\u2026\u010deprav njim precej bolj \u00bbpolako\u00ab\u2026kroz maglu treperi devet sve\u010da na torti\u2026tada sam dobio par mandarina i malog belog zeca\u2026u maju jo\u0161 uvek zriju kom\u0161ijske ba\u0161te\u2026al’ tre\u0161nje i zelene kajsije kradu druga deca\u2026neki novi klinci, neki novi klinci\u2026<\/span><\/em><\/p>\n

\"Pobednik\"<\/a>

Pobednik<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Kot posledica te\u017eenj avstrijskega in nem\u0161kega prodiranja na Balkan, je 28. junija 1914 pri\u0161lo do atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. S postavitvijo ultimata ter kasnej\u0161im napadom na Srbijo, se je za\u010dela prva svetovna vojna. V njej je Srbija izgubila skoraj tretjino vsega prebivalstva, \u0161e posebej so bili prizadeti Beograj\u010dani. Takoj po osvoboditvi je mesto postalo prestolnica novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). <\/span><\/p>\n

\"Eksponati<\/a>

Eksponati vojnega muzeja na Kalamegdanu<\/p><\/div>\n

Mesto se je hitro razvijalo ter \u0161irilo, \u0161e posebej se je pove\u010dal Zemun. Po uboju kralja Aleksandra l. Kara\u0111or\u0111evi\u0107a so se krepile simpatije do nosilcev nove svetovne ureditve. To je posledi\u010dno pripeljalo do pristopa k trojnemu paktu, vendar \u017ee \u010dez dva dni tudi do dr\u017eavnega udara, menjave vlade ter velikih demonstracij. Dne 6. in 7. aprila 1941 so nem\u0161ka letala mesto bombardirala. Ve\u010d tiso\u010d ljudi je umrlo, \u0161tevilne zgradbe so bile poru\u0161ene ali vsaj po\u0161kodovane. Med drugo svetovno vojno je umrlo pribli\u017eno 50.000 Beograj\u010danov. Razru\u0161eno mesto so 20. oktobra 1944 osvobodile enote NOV in rde\u010de armade. <\/span><\/p>\n

\"Josip<\/a>

Josip Broz Tito<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Po koncu druge svetovne vojne je Beograd postal prestolnica FNRJ, kasneje SFRJ, leta 1992 pa je po razpadu te dr\u017eave, postal prestolnica SR Jugoslavije, ki sta jo sestavljali nekdanji Jugoslovanski republiki Srbija in \u010crna gora. Leta 1999 je bilo mesto tar\u010da napadov sil zveze Nato. Napadi so trajali tri mesece. Za\u010deli so se v no\u010di iz 24. na 25. marec 1999, zadnji so bili v no\u010di med 7. in 8. junijem istega leta. V tem \u010dasu je bilo le nekaj dni brez opozorila na zra\u010dno nevarnost. Ostanki po\u0161kodovanih in na pol poru\u0161enih zgradb se tudi v centru mesta vidijo \u0161e danes. <\/span><\/p>\n

\"Posledice<\/a>

Posledice Natovih bomb<\/p><\/div>\n

Februarju 2003 je dr\u017eava dobila novo ime – Dr\u017eavna skupnost Srbije in \u010crne gore, Beograd ostaja glavno mesto. Od osamosvojitve \u010crne gore maja 2006 je Beograd glavno mesto samostojne dr\u017eave Republike Srbije. <\/span><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

Mesto danes<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/p>\n

Beograd le\u017ei v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku, na soto\u010dju rek Save in Donave. Severno nad njim se za\u010denja Panonska ni\u017eina, ju\u017eno pa \u0160umadija, polna sadovnjakov in vinogradov. Mesto le\u017ei na \u0161tevilnih gri\u010dih (npr. Petlovo brdo, Zvezdara, Dedinje). Na levi obali Save le\u017ei Novi Beograd, na desni obali Donave pa Zemun. Mesto ima zmerno kontinentalno klimo. <\/span><\/p>\n

\"Zemun<\/a>

Zemun in Vrata Beograda<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Beograd je velemesto. Tega se je potrebno zavedati, ko odmerjamo \u010das, ki ga namenjamo obisku. Glavne znamenitosti v centru mesta okoli Kalemegdana si je mo\u017eno ogledati v enem dnevu. Za podrobnej\u0161i sprehod po mestu je potrebno ve\u010d dni. \u010ce pa ga \u017eeli\u0161 res do\u017eiveti, bo\u0161 v njem seveda moral ostati precej dlje ali pa se vedno znova vra\u010dati. <\/span><\/p>\n

\"Soto\u010dje<\/a>

Soto\u010dje in kula Neboj\u0161a<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

H\u010deri se na sprehodih po mestu nista dolgo\u010dasili. Seveda je res, da so ju najbolj pritegnili \u017eivalski vrt, spopadi divjih srbskih vitezov na srednjeve\u0161kih dnevih pod Kalemegdanom, pogosti postanki pri prodajalcih sladoleda na ulici Kneza Mihaila ter kopanje na Adi Ciganliji. Toda tudi ko smo obiskovali spomenike bli\u017enje in malo bolj oddaljene preteklosti, nista ostali povsem ravnodu\u0161ni. Precej so k temu pripomogle \u00bbzgodbe\u00ab ki sva jima jih pripovedovala z babico\u2026moj drugar Milutin, druga klupa do vrata\u2026ima klinca od \u010detiri i po i u\u010di ga da peca\u2026ponekad ga sretnem, mahne kroz prozor kola\u2026a u porti za loptom sad jurcaju neka druga deca\u2026neki novi klinci, neki novi klinci\u2026<\/span><\/em><\/p>\n

\"Kopanje<\/a>

Kopanje na Adi Ciganliji<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Glavne znamenitosti so razpredene med parkom Kalemegdan z Beograjsko trdnjavo, ki obvladuje soto\u010dje rek ter Terazijami, znamenito ulico v centru mesta. Kje bomo za\u010deli sprehod je odvisno od nas. \u010ce bomo v centru sku\u0161ali parkirati z avtodomom, bomo imeli kar precej te\u017eav. Zato je morebiti bolje parkirati kje v predmestju, na varnem, po mo\u017enosti varovanem parkiri\u0161\u010du ter se v center zapeljati z avtobusom. <\/span><\/p>\n

\"Beograj\u010dan<\/a>

Beograj\u010dan z najbolj ostrimi zobmi<\/p><\/div>\n

Na Kalemegdanu si lahko ogledamo trdnjavo, otroke popeljemo v zanimiv \u017eivalski vrt ali pod kipom Me\u0161trovi\u010devega Pobednika samo ob\u010dudujemo razgled na soto\u010dje, U\u0161\u010de pod nami in Novi Beograd ter Zemun v daljavi. Lahko pa pokukamo v voja\u0161ki muzej, kjer menda hranijo ostanke leta 1999 sestreljenega nevidnega bombnika. \u017dal tega eksponata verjetno ne bomo videli. Je pa\u010d neviden. <\/span><\/p>\n

\"Kalemegdan\"<\/a>

Kalemegdan<\/p><\/div>\n

Kam bomo krenili dalje je odvisno od nas. Lahko se odlo\u010dimo, da bomo spili kavo ali pivo na znameniti sprehajalni ulici Kneza Mihaila. Ali pa bomo samo kupili sladoled, saj so prodajalci na vsakih nekaj metrov. <\/span>\u010ce nas sprehod med mno\u017eico ljudi in kukanje po trgovinah ne bo utrudilo, lahko pot mimo Trga republike nadaljujemo na Terazije, mimo hotela Moskva proti Pionirskemu parku. Le kdo izmed malo starej\u0161e generacije se ne spomni skup\u0161\u010dine in znamenitih skulptur \u00bbIgrali se konji vrani\u00ab pred vhodom.<\/span><\/p>\n

\"Igrali<\/a>

Igrali se konji vrani<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Skoraj simbol nekdanje skupne dr\u017eave. Na drugi strani parka le\u017eita stari (nekdanja pala\u010da dinastije Obrenovi\u0107) in novi dvor (danes predsedstvo Republike Srbije). \u010ce smo utrjeni in nam hoje \u0161e ni zadosti, jo lahko mahnemo naprej po ulici Kneza Milana \u010dez Trg Slavija in po Bulevarju JNA do Kara\u0111or\u0111evega parka in cerkve sv. Save. Prvi na\u010drti za to cerkev izvirajo iz 19. stoletja. Gradnja se je za\u010dela v tridesetih letih prej\u0161njega stoletja, bila prekinjena zaradi druge svetovne vojne in se nadaljevala \u0161ele 1985 leta. Do kon\u010dne podobe bo potrebno \u0161e kar nekaj dela. Na drugi strani Bulevarja Fran\u0161e d’Eperea sta stadiona dveh najve\u010djih in rivalskih Beograjskih nogometnih klubov \u2013 Crvene zvezde in Partizana. <\/span><\/p>\n

\"Titu<\/a>

Titu za rojstni dan<\/p><\/div>\n

V bli\u017eini slednjega, kjer so bile pred sedaj \u017ee davnimi leti predaje slovite \u0161tafete mladosti, le\u017ei hrib Dedinje, na njegovih pobo\u010djih pa Hi\u0161a cvetja z grobom Josipa Broza Tita. Ob Hi\u0161i cvetja je tudi muzej z darili, ki jih je Tito dobival ob potovanjih v tuje de\u017eele in obiskih tujih dr\u017eavnikov. \u010ceprav je ogled zanimiv, se je tistim, ki smo bili v muzeju pred razpadom Jugoslavije, postavljalo vpra\u0161anje, kam so izginili najlep\u0161i eksponati. Morebiti v depo, kak\u0161en drugi muzej ali pa jih je, kot srbi radi re\u010dejo \u00bbuzela magla\u00ab. <\/span><\/p>\n

\"\u0160tafeta<\/a>

\u0160tafeta mladosti<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Lahko pa na\u0161 kompas \u017ee na Kalemegdanu obrnemo v drugo smer. Korak lahko zastavimo bli\u017eje Savi in se napotimo po ulici Kneza S. Markovi\u0107a. Smer nam jasno ka\u017ee zvonik stolnice. Nasproti nje, v smeri reke Save, je stavba srbske patriarhije. Preko kri\u017ei\u0161\u010da pogled pritegne konak knjeginje Ljubice, \u010dudovita zgradba v orientalskem slogu, to\u010dneje v srbsko-balkanskem stilu, a hkratnim pridihom klasicizma kot vidnega vpliva zahoda. Zgrajena je bila po odredbi kneza Milo\u0161a Obrenovi\u0107a za stanovanje njegove dru\u017eine, knjeginje Ljubice in dveh sinov \u2013 Milana in Mihaila. \u010ce pa od stolnice pogledamo v smeri Zelenega venca, ne bomo mogli zgre\u0161iti znamenite kafane \u00bb?\u00ab, najstarej\u0161e kavarne v Beogradu. <\/span><\/p>\n

\"Beograj\u010dani\"<\/a>

Beograj\u010dani<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Pa to ni \u0161e niti slu\u010dajno vse kar Beograd popotniku ponuja. \u010ce ni\u010d drugega, se mora sprehoditi do Ade Ciganlije, kjer se poleti lahko tudi osve\u017ei v topli vodi Savskega jezera. Ali pa se odpeljati do pribli\u017eno 20 kilometrov oddaljene Avale s spomenikom neznanemu junaku. Televizijski in hkrati razgledni stolp je bil \u017eal med bombardiranji leta 1999 po\u0161kodovan, sedaj ga obnavljajo. <\/span><\/p>\n

\"Poroka<\/a>

Na bregu Save odmevajo vriski poroke in zvoki truba\u010dev<\/p><\/div>\n

\u010ceprav ima verjetno vsaka prestolnica bolj ali manj zanimivo no\u010dno \u017eivljenje, pa je v Beogradu to \u0161e posebej zanimivo. Me\u0161ata se namre\u010d vpliv zahoda in tradicionalni balkanski melos ter skupaj ustvarjata edinstveno me\u0161anico, ki jo je enostavno potrebno do\u017eiveti. Najbolj znana je seveda Skadarlija (Skadarska ulica), boemska ulica v samem centru mesta, kjer bomo zve\u010der lahko posedeli dolgo v no\u010d, kramljali s prijatelji ter pojedli kaj tipi\u010dno srbskega. <\/span><\/p>\n

\"Pjeva\u010di\"<\/a>

Pjeva\u010di<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

Lahko pa se odpravimo na eno izmed ladij \u2013 restavracij na U\u0161\u010du ali ob bregu Save. Ali pa se v eni izmed restavracij na bregu Donave v Zemunu oblizujemo ob kak\u0161nem krapu, somu ali drugi donavski ribi. Ne glede na to ali nam bo ob tem v uho prihajala melodija zvezde turbofolka, zlatne trube iz Gu\u010de ali kak\u0161na starogradska vi\u017ea, pete nas bodo zasrbele\u2026<\/span><\/p>\n

\"Mo\u017eganska<\/a>

Mo\u017eganska rekreacija<\/p><\/div>\n

<\/span><\/p>\n

In naj se sli\u0161i \u0161e tako obrabljeno, vrnili se bomo. Prej ali slej, saj te odprtost mesta in ljudi enostavno za\u010dara. \u0160e posebej pa nas, napolnjene z vsakodnevnim stresom, prevzame tisti balkanski \u00bbpolako\u00ab\u2026Enostavno premalokrat nam pride na misel, da ti s hitrostjo \u017eivljenja, le to samo \u0161e hitreje polzi skozi prste\u2026a ja, ja se kockam, s prevarantom \u017eivotom\u2026iz rukava on svakoga dana izvu\u010de nekog keca\u2026i stariji mi ka\u017eu, sad si u pravom dobu\u2026a u ulici Jovana Cviji\u010da, rastu druga deca\u2026neki novi klinci, neki novi klinci\u2026<\/span><\/em><\/p>\n

<\/span><\/em><\/p>\n

ODHOD V SRBIJO \u2013 25.5.2007<\/strong> \u2013 Z avtodomom sem se \u017ee zjutraj zapeljal do Je\u017eice. Ob dveh so pri\u0161le tja tudi punce z babico in teto Minco. Mami in Minca sta \u0161li namre\u010d naprej nakupovat. Mi pa smo kar hitro odrinili prodi Dolenjski.<\/p>\n

\"Zbirali\u0161\u010de<\/a>

Zbirali\u0161\u010de pred Hrva\u0161ko mejo<\/p><\/div>\n

Na bencinsko \u010drpalko pred mejo s Hrva\u0161ko smo prispeli malo pred \u010detrto. Pozdravili smo se z ostalimi avtodomarji, ki so imeli isti cilj, potem pa kmalu odpeljali do meje. Pot \u010dez Hrva\u0161ko se je vlekla. Naredili smo en kratek postanek, sicer pa v koloni vozili proti Srbiji. \u010cez mejo smo pri\u0161li brez te\u017eav in takoj na prvi bencinski \u010drpalki naredili skoraj prometni \u0161ok.<\/p>\n

\"Po\u010ditek<\/a>

Po\u010ditek na \u010drpalki v Srbiji<\/p><\/div>\n

Zamenjali smo nekaj evrov, potem pa \u017ee hiteli naprej proti Beogradu. Tam nas je \u017ee pri\u010dakoval Gli\u0161a, ki nas je pospremil do parkiri\u0161\u010da. Punci sta zaspali, midva z babico pa sva \u0161la pozdravit \u0161e ostale ter poskusit pe\u010denega kozli\u010dka. Pogledat nas je pri\u0161la tudi policija, saj je bilo to \u017ee dogovorjeno, ravno tako tudi lastnik prostora \u2013 Ned\u017eo.<\/p>\n

\"Mmmmm,<\/a>

Mmmmm, kozli\u010dek...<\/p><\/div>\n

Z Gli\u0161o, Ivanom (mb207d) in Markom, ki je bil organizator smo se zapeljali tudi pogledat gostilno, kjer naj bi jedli naslednji ve\u010der. Po povratku smo \u0161e malo klepetali, ko je ura \u017ee precej pogledala \u010dez polno\u010d, pa smo od\u0161li spat. <\/span><\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

BEOGRAD – 26.5.2007<\/strong> \u2013 Zjutraj so nam pripeljali zajtrk in sicer razne vrste bureka ter jogurt. Poskusili smo sirovega, krompirjevega ter mesnega.<\/p>\n

\"Zajtrk\"<\/a>

Zajtrk<\/p><\/div>\n

Po zajtrku sta nas \u017ee \u010dakala avtobusa, samo \u0161e na vodi\u010dki smo po\u010dakali. Peljali smo se skozi Novi Beograd, videli Mercator, areno, bedo romskega naselja. Mimo Ade Ciganlije smo pot nadaljevali do Belega dvora in vile, kjer \u017eivi Jovanka. Videli smo tudi vilo, kjer \u017eivi znana pevka Ceca ter stadion Crvene zvezde.<\/p>\n

\"Recikla\u017eni<\/a>

Recikla\u017eni center? Ne, romsko naselje...<\/p><\/div>\n

Le malo naprej od stadiona drugega velikega beograjskega nogometnega kluba so Dedinje. Tam smo naredili prvi postanek. Slikali smo se pred Titovim kipom, si ogledali \u0161tevilne \u0161tafete mladosti in postali ob njegovem grobu. Sprehodili smo se skozi muzej z nekaterimi darili, ki jih je Tito med svojim predsedovanjem Jugoslavije dobil. Pritegnilo nas je dvoje avtomobilov, s katerimi se je neko\u010d preva\u017eal.<\/p>\n

\"Grob<\/a>

Grob Josipa Broza Tita<\/p><\/div>\n

Ker smo imeli \u0161e dovolj \u010dasa, smo \u0161li \u0161e enkrat do hi\u0161e cvetja. Avtobus nas je odpeljal naprej do cerkve Sv. Save. Cerkev je ogromna in jo \u0161ele po\u010dasi dokon\u010dujejo. Kljub temu, da po\u010dasi dobiva notranjo marmorno oblogo, nas je navdu\u0161ila. Avtobusa sta pot nadaljevala skozi center mesta, mimo stavb, ki so bile po\u0161kodovane ob bombardiranju ameri\u0161kih letal pred nekaj leti.<\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Save<\/p><\/div>\n

Videli smo nekdanjo Skup\u0161\u010dino SFRJ ter se zapeljali po Terazijah. Ob Kalemegdanu smo parkirali in se sprehodili po Beograjski trdnjavi. Sava in Donava ter njuno soto\u010dje so bili pod nami, odpiral se je lep pogled na <\/span>Novi Beograd. Hitro smo kupili sladoled, potem pa \u017ee hiteli za ostalimi do kipa \u00bbPobednika\u00ab, ki kraljuje visoko nad Savo.<\/p>\n

\"Sprehod<\/a>

Sprehod po Beograjski trdnjavi<\/p><\/div>\n

Sprehod smo nadaljevali do ulice Kneza Mihaila. Med sprehodom po za promet zaprti ulici, smo si vro\u010dino son\u010dnega dneva hladili z ve\u010d sladoledi zapovrstjo. Ko smo se vrnili do parka, avtobusa nismo dolgo \u010dakali. Odpeljal nas je proti U\u0161\u010du. Vmes smo videli stolnico, najstarej\u0161o kavarno \u00bb?\u00ab ter Konak knjeginje Ljubice.<\/p>\n

\"Ulica<\/a>

Ulica Kneza Mihaila<\/p><\/div>\n

Na U\u0161\u010du nas je \u010dakalo nekaj malega pe\u0161a\u010denja do ladjice, ki nas je popeljala pod Kalemegdanom do soto\u010dja glavnega toka Donave in Save. Nazaj smo se odpeljali po Savi do prvega mostu, nato pa pluli mimo izhodi\u0161\u010da do Zemuna ter nazaj. Vmes smo cmokali ob \u010devap\u010di\u010dih ter slivah, figah in marelicah, okoli katerih je bil navit pe\u010den za\u0161inek.<\/p>\n

\"Center<\/a>

Center Beograda nad Savo<\/p><\/div>\n

Po pristanku nas je avtobus odpeljal do gostilne To\u0161ev bunar, kjer smo se spet najedli tipi\u010dnih srbskih jedi. Tudi pija\u010de je bilo, kar si jo hotel, imeli smo glasbo v \u017eivo. Punci sta tukaj kon\u010dno stkali prijateljstvo z drugimi otroci pribli\u017eno iste starosti. Malo \u010dez deset nas je ve\u010dino avtobus odpeljal nazaj do avtodomov.<\/p>\n

\"Pri<\/a>

Pri To\u0161inem bunaru<\/p><\/div>\n

Ti so nas ob prisotnosti varnostnika nedotaknjeni pri\u010dakali. Utrujeni od napornega dne, smo kmalu zaspali.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

CENTER IN \u017dIVALSKI VRT \u2013 27.5.2007<\/strong> \u2013 Po zajtrku so ostali avtodomarji po\u010dasi pri\u010deli odhajati. Raztepli so se skoraj na vse strani neba. Ko je od\u0161el \u0161e Marko, smo ostali sami z Ivanom in Gli\u0161o. Premaknili smo avtodoma v njegov \u00bbkamp\u00ab. Pri\u010dakal nas je Vu\u010dko \u2013 njegov ku\u017ea, ki je potem vse dni do odhoda lepo pazil na na\u0161e avtodome in tudi nas.<\/p>\n

\"Stari<\/a>

Stari dvor<\/p><\/div>\n

Z Gli\u0161o smo spet od\u0161li do To\u0161evega bunarja na eno pivo in Coca colo. Gli\u0161a bi sicer najraje naro\u010dil \u0161e \u010devap\u010di\u010de, vendar smo ga prepri\u010dali, da je pred nami \u0161e dolg dan in da se moramo odpeljati v center mesta. Sedli smo na avtobus, ki nas je pripeljal do Zelenog venca. Od tam smo od\u0161li najprej mimo hotela Moskva na Terazije in proti skup\u0161\u010dini.<\/p>\n

\"Nekdaj<\/a>

Nekdaj skup\u0161\u010dina SFRJ, danes Republike Srbije<\/p><\/div>\n

Zaokro\u017eili smo mimo Starega <\/span>in Novega dvora skozi Pionirski park do Skup\u0161\u010dine Republike Srbije. Mimo nas je pridrvela zabavna poroka. Mimo fontane in spomenika Nikole Pa\u0161i\u010du smo \u0161li do Trga Republike, kjer stoji spomenik Mihailu Obrenovi\u010du. Sedaj do Kalemegdana ni bilo ve\u010d dale\u010d.<\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik Mihaila Obrenovi\u010da<\/p><\/div>\n

Ob parku smo se spustili do vhoda v \u017eivalski vrt. To je bila seveda glavna atrakcija dneva. Videli smo \u0161tevilne \u017eivali, kar nekaj sta jih punci lahko tudi pobo\u017eali. Pri\u010dakal nas je slon, pobo\u017eali smo kamelo, videli veliko volkov, medvede, zebre in \u017eirafe. Iz \u017eivalskega vrta smo pot nadaljevali do Beograjske trdnjave.<\/p>\n

\"Najbolj<\/a>

Najbolj zanimivo se je \u017eivali dotakniti<\/p><\/div>\n

Spustili smo se skozi izhod na travnik pod trdnjavo, kjer so potekali srednjeve\u0161ki dnevi. Opazovali smo v\u010dasih kar hude in krvave boje vitezov, njihovo pretepanje ter spretnosti, ki so jih pri tem kazali. Ko smo se vzpenjali nazaj na gornji Kalemegdan smo v cerkvi sv. Petke dobili ven\u010dek iz trave, ki naj bi \u0161\u010ditil na\u0161 dom. Danes je bilo v vseh cerkvah, kjer smo bili, po tleh polno trave. Vsak si je iz nje lahko spletel ven\u010dek.<\/p>\n

\"Srbski<\/a>

Srbski vitezi<\/p><\/div>\n

V cerkvi Ru\u017eici je ravno potekala poroka, zato vanjo nismo preve\u010d silili. Sprehod smo nadaljevali po trdnjavi. Ker nismo na\u0161li nobene klopce, ki bi bila v senci in seveda prosta, smo se posedli na udobne kamnite klade. Ob robu Kalemegdana smo sre\u010dali Ivana in Bojano. V Ulici kneza Mihaila smo se spet ustavili na sladoledu, potem pa mimo francoske ambasade od\u0161li do stolne cerkve.<\/p>\n

\"Konak<\/a>

Konak kneginje Ljubice<\/p><\/div>\n

Mene noter niso spustili, saj sem imel kratke hla\u010de, babica je ostala noter malo dlje, punci pa le na kratko. Tudi tu je bila trava po tleh. \u0160li smo \u0161e do konaka knjeginje Ljubice, katerega si je dalo ogledati le od zunaj. Spustili smo se proti Savi in zavili do Zelenog venca. Vreme se je malo kisalo, padlo je celo nekaj kapelj, vendar huj\u0161ega ni bilo.<\/p>\n

\"Kafana<\/a>

Kafana "?"<\/p><\/div>\n

Po\u010dakali smo na Ivana in Bojano, potem pa sem stekel puncama kupit Happy meal v Mcdonaldsa. Odpeljali smo se nazaj do Gli\u0161e. Posedeli smo na klopi, delali na\u010drte za naslednji dan, potem pa od\u0161li spat. <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ADA CIGANLIJA \u2013 28.5.2007<\/strong> \u2013 Odlo\u010dili smo se ostati v Beogradu in izkoristiti lep dan, ki se nam je smejal zjutraj. Po zajtrku smo po\u010dakali Gli\u0161o, potem pa od\u0161li na avtobus. Pri Zelenem vencu smo presedli in se odpeljali do Ade Ciganlije.<\/p>\n

\"Ada<\/a>

Ada Ciganlija<\/p><\/div>\n

Mimo forme vive smo \u0161li ob obali jezera. S puncama sem \u0161el najprej do tobogana, ki pa je bil zaprt. Zato smo sedli na stole pri eni izmed kavarn. Mi smo pili pivo, punci sta dobili sladoled. Potem pa v vodo. Bila je prav topla in u\u017eivali smo v plavanju. S puncama sem plaval do boje, ki ozna\u010duje polovico vesla\u0161ke proge.<\/p>\n

\"Sladoled\"<\/a>

Sladoled<\/p><\/div>\n

Takoj je do nas priveslal re\u0161evalec iz vode in nam ponudil, da gremo v \u010doln. Opozoril nas je na nevarnost plavanja dale\u010d od obale z malimi otroci. Ni vedel, da sta punci prava delfina. Le\u017eali smo na soncu, se kopali in u\u017eivali v son\u010dnem dnevu. Dopoldan ljudi ni bilo veliko, popoldan pa se je naredila kar gne\u010da.<\/p>\n

\"Voda<\/a>

Voda je prav topla<\/p><\/div>\n

S puncama smo \u0161li \u0161e enkrat v vodo, potem pa po\u010dakali Gli\u0161o. Z njim in njegovo Almo, smo se odpeljali do Zemuna. <\/span>V gostilni nad Donavo smo naro\u010dili ribe. Som, krap ter \u0161aran so bili res dobri, ravno tako ribja \u010dorba ter \u0161obska solata. Vreme se je skisalo, pri\u010delo je pihati, razvilo se je pravo neurje. Ko smo pojedli, smo se odpeljali do \u017ee prav dobro znanega To\u0161evega vodnjaka.<\/p>\n

\"Gostilnica<\/a>

Gostilnica v Zemunu<\/p><\/div>\n

Tam smo klepetali ter \u00bbkrckali\u00ab \u010devap\u010di\u010de. Punci sta bili utrujeni, tako da sta \u017ee kar te\u017eko do\u010dakali, da smo se odpeljali nazaj do avtodomov, kjer nas je \u010dakal seveda tudi Vu\u010dko. <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

SLOVO IN ODHOD DOMOV \u2013 29.5.2007 <\/strong>\u2013 Po zajtrku sem odhitel v mesto do Zelenega venca in mimo Beograd\u017eanke do zunanjega ministrstva. Hotel sem namre\u010d slikati na pol poru\u0161ene stavbe na nasprotni strani. Hitro sem naredil serijo fotografij.<\/p>\n

\"I'm<\/a>

I'm loving it?<\/p><\/div>\n

Komaj sem se dobro vrnil, \u017ee smo se poslovili od Gli\u0161e in odpeljali. Le nekaj deset metrov od njegovega \u00bbkampa\u00ab smo zavili na avtocesto, katere smo se dr\u017eali vse do Slovenije. Pod Slavonskim brodom nas je ujelo neurje, vendar smo ga sre\u010dno prevozili. Ko smo bili iz najhuj\u0161ega de\u017eja in tudi pihalo ni ve\u010d, smo se ustavili za kratko kosilo.<\/p>\n

\"\u017diva<\/a>

\u017diva in Vu\u010dko<\/p><\/div>\n

Odbrzeli smo do Zagreba in naprej v Slovenijo, kjer smo se na po\u010divali\u0161\u010du Gri\u010d poslovili. Sedaj do doma res ni bilo ve\u010d tako zelo dale\u010d. <\/strong><\/p>\n

\n

<\/span><\/em><\/p>\n

<\/span><\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(25.5. do 29.5.2007) NEKAJ O BEOGRADU Dolga leta so minila do ponovnega snidenja. Pritegnil me je izlet, ki ga je organiziral CCS \u2013 Caravaninig Club Slovenije. Po petkovem prihodu in sobotnem avtobusnem ogledu glavnih znamenitosti, smo se v nedeljo odzvali vabilu na\u0161ega odli\u010dnega Srbskega prijatelja Gorana in obisk podalj\u0161ali. Odlo\u010ditev je bila pravilna, saj smo […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,37],"tags":[],"class_list":["post-1122","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-potepanja","category-srbija"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1122","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1122"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1122\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1899,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1122\/revisions\/1899"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1122"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1122"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1122"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}