![\"Gremo](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/01\/20070428_32.jpg\")
<\/a>Gremo na toplo...<\/p><\/div>\n
\u010cakali smo namre\u010d mojo bistveno bolj rde\u010delaso polovico, ki je po slu\u017ebeni dol\u017enosti na ob\u010dinski proslavi prepevala pionirske pesmice v \u010dast prihajajo\u010dim praznikom. Seveda je bila tik pred odhodom spet panika, \u010dekiranje vseh dokumentov in ostalih potrebnih in nepotrebnih zadev, brez katerih v eksoti\u010dni Italiji sigurno ne pre\u017eivi\u0161. Po nekaj kilometrih vo\u017enje smo pogruntali, da bi bilo dobro zapreti boks, da nam vse nalo\u017eene dobrote kam ne uidejo.<\/p>\n
<\/a>...na morje...<\/p><\/div>\n
Za vsak slu\u010daj smo se \u0161e enkrat pre\u0161teli in ugotovili, da za \u010duda doma nismo pozabili nikogar. Potem pa zopet na cesto in gas do Postojne. Prepustili smo se Bojanovi oceni, da bo na parkiri\u0161\u010du ob Postojnski jami precej manj hrupa mimo voze\u010dih, kot ob avtocesti. Seveda je imel prav. \u0160e ve\u010d, avtomobilov skoraj nismo sli\u0161ali. So jih preglasili ven\u010dki lepih doma\u010dih pesmi, ki so jih, kot sem zaznaval v morastih sanjah, pospremili tudi neke vrste instrumenti. Kaj pa se more, \u010de se je gala sprejem nadaljeval z nebrzdano zabavo na parkiri\u0161\u010du.<\/p>\n
<\/a>...med kaktuse???<\/p><\/div>\n
Ob treh je ne\u017eivljenjsko rjutje prekinilo prepevanje. Zjutraj smo zaman iskali sledi jamske zveri, ki si je neprespana privo\u0161\u010dila vsaj harmoniko in pregnala rahlo okajen zbor\u010dek.<\/p>\n
LEVANTO \u2013 27.4.2007<\/strong> \u2013 Zjutraj smo kar hitro pozajtrkovali. Gorenjska \u017eilica in prirojena nezaupljivost do Notranjcev nam nista dali miru. Parkirnino za\u010dnejo pobirati ob osmi uri, ena ura je zastonj. Toda kaj, \u010de nam bo v tisto gratis uro v\u0161tel tudi na\u0161e drnjohanje na parkingu? Nismo se hoteli prepri\u010dati, raje smo kak\u0161ne pol ure prej pobrali \u0161ila in kopita.<\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pri Postojnski jami<\/p><\/div>\n \n Stara cesta je bila kar dobra izbira, le na vrhu enega klan\u010dka so se delavci bli\u017enjega cestnega podjetja u\u010dili flikati luknje. Vsi pretreseni smo ugotovili, da se niso ravno najbolje nau\u010dili. \u010cez mejo smo bili tako, kot da bi veljal \u017ee schengenski re\u017eim. Skoraj neopazno. Ravno tako kot je mimo nas neopazno zdrsnilo nekaj naslednjih ur. Vo\u017enja po avtocesti pa\u010d ni bil vrhunec na\u0161ega popotovanja.<\/p>\n Postanek ob avtocesti<\/p><\/div>\n Smo pa vsaj nekje do Benetk razmi\u0161ljali, \u010de se ni morebiti spremenila geopoliti\u010dna situacija in se je Slovenija neverjetno pove\u010dala. Na cesti je bilo namre\u010d dale\u010d najve\u010d vozil s slovenskimi tablicami. Pravo preseljevanje narodov. Otrokom je bilo dolg\u010das, zato so se odlo\u010dili, da radijsko postajo izkoristijo za igranje raznih iger. Najprej tri v vrsto, nato ladjice potapljat. Bojan, ki je vozil spredaj, je tako padel v igro, da je med ugotavljanjem ali je enotonska ladja potopljena ali ne, pred La Spezio namesto proti Genovi zavil proti Livornu.<\/p>\n PZA v Levantu<\/p><\/div>\n Seveda smo ga na \u010drpalki po\u010dakali, potem je vodstvo prevzel Mio. Oziroma bolje re\u010deno Mia ali Micka po doma\u010de, saj je iz dlan\u010dnika odzvanjal \u017eenski glas. Kar lepo nas je vodil proti Levantu. Vse, dokler nismo bili sredi klanca, na levi vasica, ulice, \u017ee tako ozke kot vrag pa \u0161e vse zaparkirane. Ukaz je bil nedvoumen, zavijte levo. Ker pa \u017eenske ne upo\u0161tevam vedno najbolj, sem kar peljal naprej.<\/p>\n Levanto<\/p><\/div>\n Micka se ni pretirano razburjala, zato pa je bil \u0161ok kamere na sopilotskem sede\u017eu toliko ve\u010dji. Kar je bilo seveda sli\u0161ati. Jaz pa kot pravi trdobu\u010dne\u017e naprej. Kamero sem tola\u017eil, da je do odcepa \u0161e dobrih 40 metrov. Ko so se ti iztekli, smo bili seveda sredi klanca, kakr\u0161nekoli mo\u017enosti za zavijanje pa ne.<\/p>\n Sanjska pla\u017ea?<\/p><\/div>\n Med tem, ko sem se grizel s tem, kje bom obrnil, smo se pripeljali v Levanto, dvakrat malo zavili in \u017ee pristali na po\u010divali\u0161\u010du ob Agipovi pumpi, le nekaj deset metrov od \u017eelezni\u0161ke postaje. Prostora je bilo ravno \u0161e za na\u0161a avtodoma, na parkiri\u0161\u010du ob \u017eelezni\u0161ki postaji pa je Bojan na\u0161el <\/span>\u0161e dvoje mest.<\/p>\n Voda je super!<\/p><\/div>\n Da je to zelo raztegljiva \u0161tevilka, se je pokazalo \u017ee \u010dez dva dni, ko je bilo na, pri in ob parkiri\u0161\u010du \u0161e ve\u010d kot dvajset novih avtodomov. Nekateri so parkirali tako uspe\u0161no, da je potem za njih bolj ustrezen parking iskala celo policija. Ko sem sedaj sredi hriba uzrl vasico, v katero bi moral pred nekaj minutami zaviti, mi ni bilo jasno ali imam nastavitve v programu za navigacijo za traktor ali morebiti celo helikopter.<\/p>\n Za prvi dan bo dovolj...<\/p><\/div>\n Od nekje je pricurljala skrivna informacija, da na obali plavajo. V trenutku smo bili v kopalkah in zapodili smo se proti pla\u017ei. Morje je bilo toplo, \u010de ima res 20 stopinj, pa nismo merili. Nazaj grede smo \u0161e malo zaokro\u017eili po mestu, dolo\u010dili okvirni plan za naslednje dni, potem pa \u017ee motili sosede z glasnim smr\u010danjem.<\/p>\n Sonce zahaja<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n OD MONTEROSSE DO CORNIGLIE \u2013 28.4.2007<\/strong> \u2013 Zjutraj smo jo kar zgodaj oddrobencljali do \u017eelezni\u0161ke. Hoteli smo uiti jutranji gne\u010di. Kupili smo dvodnevne Cinqueterre kartice. Presodili smo, da bo dva dni dovolj in prav smo imeli. Ko je bilo le \u0161e vpra\u0161anje sekund, kdaj bo pripeljal vlak, se je Bojan spomnil, da bi bilo karte potrebno \u017eigosati.<\/p>\n Na za\u010detku poti<\/p><\/div>\n Potola\u017eil sem ga, da se to nedvomno da storiti tudi na vlaku. Kot ponavadi seveda nisem imel prav. Nam je pa sopotnica razlo\u017eila, da ob\u010dasno pride kontrolor. \u010ce nisi dovolj prepri\u010dljiv, vsakemu ra\u010duna pet evrov. To bi se nam zdel prehud poseg v na\u0161o (vsaj delno) gorenjsko denarnico, zato smo izstopili na prvi postaji in se tola\u017eili, da je konec koncev vseeno s katere strani krene\u0161. Pot je bila tako dolo\u010dena \u017ee prej \u2013 \u0161t. 2, torej nad morjem od vasice do vasice.<\/p>\n PZA v Monterossi je \u010disto na obali<\/p><\/div>\n V Monterossi smo zagledali parkiri\u0161\u010de za avtodome, \u010disto na obali. Krenili pa seveda v drugo smer. Ob tem pa kmalu ugotovili, da karkoli \u017ee po\u010dnemo v \u017eivljenju, sanjski poklic to ni. Ker kaj je lahko \u0161e lep\u0161ega, kot s kubanko v ustih in grablicah v rokah, zjutraj pograbiti tisti fi 8 okoli le\u017ealnikov. Smo ga kar videli, kako tudi \u010dez dan rad pride pograbit. Sploh okoli le\u017ealnika s kak\u0161nimi mini-bikiniji in njihovo zagorelo vsebino.<\/p>\n Ujetnica<\/p><\/div>\n Ker ho\u010demo biti vedno nekaj posebnega, se nismo pridru\u017eili mno\u017eici, ki se je rinila skozi tunel, temve\u010d smo \u0161li do gradu in na drugi strani v center mesta. Vmes smo naleteli na \u010dudnega patra, ki je sprehajal svojega psa. Z na\u0161o psi\u010dko Gajo sta se kar dobro ujela in prav zabavno je bilo gledati nenavadni ples Maje, patra ter dveh razigranih psov na vrvici. Pravi ple\u0161o\u010di dervi\u0161i, le v trans ni nih\u010de padel.<\/p>\n Samostan nad Monterosso<\/p><\/div>\n V Monterossi seveda nismo smeli izpustiti ogleda cerkve ter obiska informacijske to\u010dke, kjer so nam pojasnili, da je virtualni akvarij do nadaljnjega zaprt. \u0160e malo smo se obirali, potem pa odla\u0161anja ni smelo biti ve\u010d. Zakorakali smo na stezo proti Vernazzi. Takoj za kontrolno to\u010dko nas je \u010dakal prvi vzpon med zelenjem in limonovci.<\/p>\n Limone<\/p><\/div>\n Stopni\u0161\u010de, kot bi se vzpenjal v nebesa. Predvsem tako visoko, smo zadihani ugotavljali. Ob prehitevanju dobro opremljenih nem\u0161kih turistov, me je vsaj za eno izmed njih po\u0161teno zaskrbelo. Bila je rde\u010da kot rak in vsaj mislili smo, da verjetno na robu infarkta. Pa izgleda, da ji je zakuhalo le ob ogrevanju, saj smo jo potem \u0161e ve\u010dkrat sre\u010dali.<\/p>\n Zakorakali smo na pot \u0161t. 2<\/p><\/div>\n Edina drevesa limon ob poti so bila dober meter od roba brez sade\u017eev. Ko smo prilezli do razgledi\u0161\u010da in nam je doma\u010din hotel prodajati limone po pol evra komad, pa nam je bilo \u017ee bolj jasno, zakaj se nekateri raje stegnejo \u010dez rob. Rabutanje kot nacionalni \u0161port. Le \u0161e spu\u0161\u010dali smo se, naporov skoraj ni bilo ve\u010d.<\/p>\n Vernazza se je pokazala<\/p><\/div>\n Ozek prehod nas je spustil na osrednji trg Vernazze. Tam smo na\u0161li pitno vodo, posedli med doma\u010dine v senco in se globoko oddahnili. Malo smo zavidali tistim, ki so ravnokar prilezli iz vode. Pa ne toliko, da bi jim sledili.<\/p>\n Son\u010dni sprehod<\/p><\/div>\n Raje smo pogledali \u0161e malo naokoli po vasici, potem pa je ve\u010dina mladine smelo odkorakala na vlak, v drugi del poti smo se zagrizli le mo\u0161ki del, babica ter obe Ajdi. Spet stopnice. Le da je sonce \u0161e bolj pripekalo.<\/p>\n Vernazza<\/p><\/div>\n Med kaktusi in sredozemskim rastlinjem smo plavali visoko nad morjem. Se ve v \u010dem\u2026 Ko smo se \u017ee spu\u0161\u010dali proti Cornigliji, smo jo <\/span>kon\u010dno zagledali. Tablo za sanjsko pla\u017eo. Nam Gorenjcem je \u0161e posebej zaigralo srce, ker je pisalo, da je zastonj.<\/p>\n Sanjska pla\u017ea z lepotno napako<\/p><\/div>\n A seveda je kot vsaka lepa stvar imela lepotno napako. Dvajset minut spusta in verjetno potem \u0161e enkrat toliko zadihanega vzpona. Spogledali smo se in obup v o\u010deh je povedal vse. Smo trmasti, toliko pa spet ne. Ko smo se spustili v Corniglio nas je zanimal samo sladoled. In smo ga na\u0161li, ter seveda prepla\u010dali. Pa kaj bi to, glavno, da nas je ohladil na vsaj pribli\u017eno normalno temperaturo.<\/p>\n Corniglia<\/p><\/div>\n \n Ko smo se spustili na glavni trg in ravno razmi\u0161ljali \u010de se bomo s preostankom dru\u017ein \u0161e kdaj videli, so \u017eenske na \u010delu z Gajo prikorakale do nas. Skupaj smo sprejeli to, kar so otroci \u017ee zdavnaj dorekli. Da bo za en dan kljub zgodnji uri in lahkemu nadaljevanju dovolj. Saj konec koncev nam je vsem krulilo v \u017eelodcih, \u010das je bil za siesto.<\/p>\n Dolge stopnice proti \u017eelezni\u0161ki postaji<\/p><\/div>\n \u0160e prej pa so nas \u010dakale neskon\u010dne stopnice do \u017eelezni\u0161ke postaje \u2013 na sre\u010do navzdol. \u017denske so se pridu\u0161ale, da so po njih do vasice prehodile ve\u010d kot pa mi na celem odseku med Vernazzo in Corniglio. Zbiti od vro\u010dine, smo bili raje tiho. Ali pa je samo pamet prevladala in jezike zavezala. Saj je nekdo konec koncev moral pripraviti kosilo.<\/p>\n Le\u017eerno popoldne<\/p><\/div>\n Da bi popoldan \u0161e kaj pretirano hodili nam ni niti slu\u010dajno pri\u0161lo na misel. Odvlekli smo se do \u017eelezni\u0161ke postaje in se odpeljali do Monterossa. Stisnili smo se v senco in se zgra\u017eali nad popolnoma nabito pla\u017eo. Potem pa smo se vzvi\u0161eno sprehodili med bolj ali manj zagoretimi telesi in prav ni\u010d vzvi\u0161eno vriskali od presene\u010denja, saj se nam je voda zdela ob\u010dutno hladnej\u0161a kot dan prej.<\/p>\n Pla\u017ea<\/p><\/div>\n Koli\u010dina vriskov je bila premo sorazmerna hitrosti prehoda v moker objem. Vsi pa smo slo\u017eno ugotavljali, da se telo po nekaj minutah v vodi vsega hudega navadi. Z Bojanom sva bila edina, ki hoje nisva imela zadosti. Sprehodila sva se do \u010deri in nad pla\u017eo do kipa sv. Fran\u010di\u0161ka s psom.<\/p>\n \u010cer<\/p><\/div>\n Po povratku z vlakom do Levanta smo komaj \u0161e spravili vase malo ve\u010derje, potem pa popadali v posteljo. \u0160e pono\u010di nas je preganjalo, da bo naslednje jutro potrebno spet zgodaj vstati. <\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n OD CORNIGLIE DO RIOMAGGIOREJA, LA SPEZIA \u2013 29.4.2007<\/strong> \u2013 Ko smo izstopili na \u017eelezni\u0161ki postaji v Cornigliji smo bili zadovoljni, da nam ni treba premagovati \u0161tevilnih stopnic do vasice. Pot je \u0161la tokrat v drugo smer.<\/p>\n Na \u017eelezni\u0161ki postaji v Levantu<\/p><\/div>\n Za za\u010detek so ostanki nekak\u0161nih po\u010ditni\u0161kih barak kvarili vtis. Ob zaprti kontrolni hi\u0161ki smo se \u010dudili, saj smo bili ravno tako zgodnji kot dan prej. \u010cez nekaj metrov nam je postalo jasno, zakaj za to pot ni nobene kontrole kart. Uradno je namre\u010d zaprta, \u010deprav so bila \u017eelezna vrata z opozorili o zapori na obeh straneh odprta. Ker pa\u010d trmasto nismo hoteli razumeti ne\u010desa, kar ni zapisano v sloven\u0161\u010dini, smo se malo skepti\u010dno podali na pot.<\/p>\n Bo zdr\u017eal?<\/p><\/div>\n Pogum nam je \u017ee kmalu upadel, ko je bilo potrebno \u010dez vise\u010di most. Raje smo \u0161li po dva in po dva. Tako smo si pove\u010dali mo\u017enost, da bi o na\u0161em izjemnem pustolovskem pogumu in \u017ealostnem koncu pripovedovali zanamci. Pa je prenesel silne obremenitve in tako smo v polnem \u0161tevilu nadaljevali pot. Ta je ena bolj zanimivih. Te\u010de bolj ali manj po ravnem, po polici med nebom in morjem.<\/p>\n Pot je uradno zaprta<\/p><\/div>\n Ustavili smo se na razgledi\u0161\u010du, ki ga Italijani ponosno imenujejo piknik prostor. Od tu smo imeli pogled na celotno, danes \u017ee prehojeno, pot. Prevalili smo se na drugo stran hrbta, ki je padal proti morju in \u017ee smo bili v Manaroli. Sredi vasi so imeli neke vrste dobrodelni sejem. Prodajali so ogromne limone, pa navadne limone, pa limonine napitke, limonina peciva.<\/p>\n Manarola<\/p><\/div>\n Malo smo postali na glavnem trgu, ker pa ni bilo nobene prave zabave, smo od\u0161li naprej. Na drugi strani vasice se je za\u010del zadnji del na\u0161e poti. Via dell’Amore naj bi bila romanti\u010dna sprehajalna pot, dolga le za dobrih dvajset minut. Morebiti so v\u010dasih dali zaljubljenemu fantu toliko \u010dasa, da je o\u010daral mladenko. \u010ce mu ni uspelo, je ostal osamljen in zagrenjen do konca svojih dni.<\/p>\n Za vsako svoje okence<\/p><\/div>\n Mi smo bili na tej poti nedvomno zagrenjeni, pa niti malo osamljeni. Trume turistov privle\u010dejo raznorazne agencije ravno na ta odsek in jih kot \u017eivino napodijo, da se drenjajo v eno ali drugo smer. Na sre\u010do smo na pot vstopili pri Manaroli dokaj normalno. Kajti na drugi strani, pri za nas izstopni kontroli, smo se komaj prerinili \u010dez mno\u017eico \u010dakajo\u010dih.<\/p>\n Via dell' Amore<\/p><\/div>\n Tudi samo mesto je <\/span>bilo polno, \u0161e na avtobusek, ki vozi do trdnjave na vrhu mesta, smo se komaj zbasali. \u0160oferka je vozila po strmem bregu tako odli\u010dno, da je Maja na koncu \u017ealostno pripomnila, da bi njej celo jaz dal kemper za vozit. Jah, kaj naj re\u010dem. Prav je imela.<\/p>\n Riomaggiore<\/p><\/div>\n Sprehodili smo se okoli trdnjave, se smejali \u010dudnemu pokopali\u010du na drugem bregu in se nato mimo cerkve po glavni ulici med pisanimi hi\u0161ami in mno\u017eico turistov spu\u0161\u010dali proti morju. Vmes je bil obvezen postanek za sladoled, potem pa naprej po bregu navzdol. Zavili smo \u0161e v mandra\u010d in nato po ozkih uli\u010dicah, malo gor in malo dol, iskali pot nazaj proti \u017eelezni\u0161ki postaji.<\/p>\n Pisana glavna ulica<\/p><\/div>\n Ta je bila \u017ee bolj ali manj v pravem pravcatem prometnem infarktu. Turisti so se drenjali proti za\u010detku ljubezenske poti, proti mestu, v podhodu, na peronu. Presneto veseli smo bili, ko smo se kon\u010dno zdrenjali v prepolen vlak in se odpeljali nazaj proti Levantu. Po kosilu smo se \u0161e te\u017eje kot dan prej spravili na pot.<\/p>\n V mandra\u010du<\/p><\/div>\n Vseeno se nam je nekako uspelo premakniti do \u017eelezni\u0161ke postaje. Vlak je bil skoraj prazen. Ko smo mi vstopili vanj. Bli\u017eje kot smo bili mestu La Spezia, bolj je bil poln. Ko je pri\u0161el v vagon starej\u0161i gospod, je Ne\u017ea, kot veleva bonton, vstala. Ker se ni takoj vsedel, mu je Marjana odlo\u010dno rekla \u00bbsit\u00ab. Seveda smo se potem do La Spezie re\u017eali kot pe\u010deni ma\u010dki. \u010ce je bila namre\u010d do tujca tako odrezava, kako jo odnese \u0161ele Bojan. Takoj mi je bilo jasno, zakaj pri njih vedno on pomiva posodo.<\/p>\n La Spezia<\/p><\/div>\n Na postaji v La Speziji smo najprej od\u0161li do turisti\u010dnih informacij. Prva uslu\u017ebenka me niti povohala ni, druga pa se me je kon\u010dno usmilila. Ko sem jo vpra\u0161al, kje je kaj zanimivega, je pri\u010dela kazati kraje v okolici. Ko sem bolj natan\u010dno dolo\u010dil, da me zanima prav La Spezia, pa je smelo ugotovila, da v tem mestu pa \u017ee ni ni\u010d zanimivega.<\/p>\n Castelo San Giorgio<\/p><\/div>\n Ko sem izbuljil o\u010di, me je dokon\u010dno dotolkla z izjavo, da je ona tukaj doma in da seveda ve, da je La Spezia \u010disto nezanimivo mesto. Poln ob\u010dudovanja do tak\u0161ne samozavesti italijanskih turisti\u010dnih delavcev sem izvedeno prenesel sopotnikom. Vseeno se nismo dali in smo zaokro\u017eili po mestu. Tako smo \u00bbna\u0161li\u00ab trdnjavo, dve zanimivi cerkvi in en vodnjak.<\/p>\n Grajske gospodi\u010dne<\/p><\/div>\n Pa \u0161e kaj bi se verjetno na\u0161lo, \u010de bi iskali. Pa nismo, tako kot se nam ni dalo ugotavljati, zakaj se je turisti\u010dni delavki tako zamerilo doma\u010de mesto. Raje smo zlezli nazaj na vlak in se odpeljali v Monterosso namo\u010dit rite in \u0161e kaj. Ob skupni ugotovitvi, da je morje vsak dan bolj mrzlo in da se bomo, \u010de bo \u0161lo tako naprej, lahko pri\u0161li poleti drsat, smo \u0161e zadnji\u010d zlezli na vlak in se vrnili v Levanto.<\/p>\n Tri gracije<\/p><\/div>\n Ko se je stemnilo smo zmogli ravno \u0161e toliko mo\u010di, da smo od\u0161li do najbli\u017ejega kafi\u010da, kjer so imeli sladoled. Ajda je ob tem s pravo pravni\u0161ko logiko ugotovila, da sva \u0161la stavit, da bomo \u0161li na sladoled \u017ee v La Speziji. Ker nismo \u0161li, mi je \u017eep trgal en kovanec za evro manj. Ve\u010der je minil v neskon\u010dnih diskusijah, razmi\u0161ljanjih in kombiniranjih, kako bi nekako prebili nekaj naslednjih dni, da \u0161e ne bi bilo potrebno domov.<\/p>\n Sladoled<\/p><\/div>\n Ideja foruma\u0161a Milo\u0161a, ki smo ga sre\u010dali na sosednjem parkiri\u0161\u010du, o izletu v Genovo nas ni preve\u010d pritegnila, za Gardaland so navijali predvsem otroci\u2026\u0161ele zjutraj smo tako dolo\u010dili to\u010den kurs \u2013 jezero Iseo in nato \u010dez Dolomite nazaj proti domu. In za \u010duda smo se ga precej natan\u010dno tudi dr\u017eali. <\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n ISEO, PASSO TONALE \u2013 30.4.2007<\/strong> \u2013 Potem ko sva \u0161oferja na hitro pozajtrkovala, smo konji\u010dke v na\u0161ih ma\u0161inah nagnali v breg. Levanto je ostajal globoko pod nami.<\/p>\n Spremstvo po Sulzanu<\/p><\/div>\n Komaj pa smo dobro zavili na avtocesto, nas je v prvem tunelu presenetil pesek po tleh, malo naprej pa je na voznem pasu stal pre\u010dno postavljen avto. Opazil sem ga v zadnjem trenutku, zavrl in se stisnil na prehitevalni pas. Po povratku sem v \u010dasopisu bral, da so tuneli v Italiji med varnostno najslab\u0161e opremljenimi v Evropi. Spet smo s kratkimi postanki tolkli avtocesto, tokrat proti severu. Mimo Parme in Brescie smo iskali smer za jezero Iseo.<\/p>\n Monte Isola<\/p><\/div>\n Najprej smo zavili v mestece Iseo, na\u0161li kamp Sassabanek, vendar ob ugotovitvi, da imajo zaprte bazene, odpeljali. Dobro, morebiti je nekaj pripomogla tudi gorenjska kri, ki nam je pri\u0161epnila, da bo ladjica do oto\u010dka Monteisola cenej\u0161a, \u010de gremo malo bli\u017eje. Ob iskanju ceste, ki te\u010de ob jezeru, smo se malo izgubili, oziroma, \u010de re\u010dem lep\u0161e, zaokro\u017eili smo po Iseu. V Sulzanu smo najprej zgre\u0161ili parkiri\u0161\u010de, obrnili in nato sku\u0161ali najti prosto mesto.<\/p>\n Na otoku<\/p><\/div>\n Komaj sem avtodom stisnil med dva osebna avtomobila, \u017ee je pri\u0161el komunalni redar. Prijazno je pojasnil, da so vi\u0161je parkiri\u0161\u010da za avtodome in da nas bo do tja pospremil. Tako smo imeli uradno spremstvo, saj je v svojem trokolesnem tovornja\u010dku vozil pred nami. Na prvem \u2013 dejansko po\u010divali\u0161\u010du za avtodome \u2013 je lastnica takoj za\u010dela razlagati v lepi nem\u0161\u010dini \u00bblaider ist alles voll\u00ab.<\/p>\n Isola San Paolo<\/p><\/div>\n Ni nam preostalo drugega kot da sredi brega obrnemo in se odpeljemo za na\u0161im vodi\u010dem. Tudi na drugem parkiri\u0161\u010du ni bilo sre\u010de, zato nam je dovolil avtodoma pustiti tam, kjer je sicer parkiranje \u010dasovno omejeno na eno uro. Na list papirja pa nam je napisal \u00bbThe parking is completed, no possible in other side. Thank you!\u00ab. S tem \u00bburadnim\u00ab potrdilom za vetrobranskim steklom smo bili pomirjeni in napotili smo se proti pristani\u0161\u010du.<\/p>\n Pot proti Sensolu<\/p><\/div>\n Nekaj kapljic, ki so padle izpod vedno bolj obla\u010dnega neba, nam ni vzelo poguma. Kupili smo karte, pri \u010demer se nam je tako mudilo, da nismo prebrali pogojev prevoza. Zato smo kupili tudi eno karto za otroka preve\u010d, pa tudi sicer nam ra\u010dunica ni \u0161la povsem skupaj. A kaj bi to, ladjica je bila na tem, da odpluje. Pa se je takoj zapletlo.<\/p>\n Vreme se je skisalo<\/p><\/div>\n \u010ceprav je bilo na risbi pri blagajni narisano, da gre na otok pes lahko samo, \u010de je na vrvici, ga na ladjo ob veljavno kupljeni karti niso hoteli spustiti brez nagob\u010dnika. Lahko bi ga sicer kupili na blagajni, a ker smo (mislim, da sem \u017ee omenil) Gorenjci, je Maja morala vzeti z Gajo pot pod noge in te\u010di v avtodom \u0161e po ta pripomo\u010dek. Pri\u0161la je z naslednjo vo\u017enjo, ladjica na sre\u010do vozi na vsakih dvajset minut.<\/p>\n Pobegnili smo pred de\u017ejem...<\/p><\/div>\n Na otoku so bile kapljice \u017ee bolj debele, tudi veliko bolj navdu\u0161eno so letele z neba. Iz Peschiere Maraglio, kjer smo pristali, smo se napotili proti Sensolu. Iz \u010disto prakti\u010dnega razloga. Bojan je ugotovil, da je ob poti kar nekaj hi\u0161 in morebitno vedrenje bi bilo tu bolj prijetno. Res smo pri\u0161li do Sensola in kmalu tudi obrnili. Ko smo namre\u010d stopili v restavracijo ob pristani\u0161\u010du, so nam pojasnili, da nam ne morejo ponuditi ni\u010desar, ker jim je zmanjkalo hrane. Kaj tako bedastega \u0161e nismo sli\u0161ali, zato smo sklenili, da nam ta Sensole ne le\u017ei.<\/p>\n Peschiera Maraglio<\/p><\/div>\n Komaj smo naredili nekaj korakov proti Menzinu je nekajkrat zagrmelo, de\u017e je \u0161e bolj lil. Odlo\u010ditev je bila enotna \u2013 povratek do izhodi\u0161\u010da. Ker nas je lakota \u017ee malo zdelovala, smo v Peschieri Maragliu zavili v picerijo. Spet nas je do\u010dakal hladen tu\u0161, tokrat v obliki mlade, rde\u010deli\u010dne, kot krompir\u010dek zalite natakarice \u2013 ob treh popoldan so se odlo\u010dili kuhinjo enostavno zapreti. Mi pa smo na drugi strani imeli de\u017eja, otoka in neverjetne poslovnosti gostincev na otoku dovolj.<\/p>\n Sulzano<\/p><\/div>\n Vkrcali smo se na prvo ladjico, ki je pripeljala, se odpeljali do Sulzana ter predali gastronomskim u\u017eitkom, nastalim na kuhalnikih v na\u0161ih avtodomovih. Dobro podprti smo se pognali ob jezeru proti hribom. Ko je Iseo ostal za nami, je pokrajina postajala vedno bolj gorska. Mesta so se spremenila v vasice, ravnina v breg. Nekaj \u00bbtornantov\u00ab nas je odlo\u017eilo na Passu Tonale. \u017de zadnjih nekaj sto metrov smo se \u010dudili, saj nam nekaj ni \u0161lo \u010disto skupaj.<\/p>\n Sne\u017ei!<\/p><\/div>\n Vremenko nam je kazal deset stopinj plusa, zunaj pa je vedno bolj sne\u017eilo. Na prelazu smo do\u017eiveli pravi sne\u017eni mete\u017e. Razmislek, kaj storiti je bil kratek. V dolino. V desetih minutah postanka smo \u017ee imeli na strehi dober centimeter snega. Kar ni bilo tako slabo, saj nam je, kot smo ugotovili naslednji dan, dobro o\u010distil mu\u0161ice iz alkovna.<\/p>\n Saj sploh ni mraz...<\/p><\/div>\n Spustili smo se v dolino in ob iskanju primernega mesta za preno\u010devanje zalutali v Cles. Tik pod karabinjerji je bilo na parkiri\u0161\u010du \u017ee nekaj avtodomov. Pridru\u017eili smo se jim. Ko smo \u0161li gledat, \u010de je bli\u017enja trgovina Coop odprta tudi prvega maja, smo sre\u010dali dve \u017eenski, ki sta na sprehod peljali vsaka svojega psa. Mi smo lomili tistih nekaj italijanskih besed, ki jih znamo, onidve sta odgovarjali seveda v edinem jeziku ki ga znata in vse smo se zmenili.<\/p>\n Passo del Tonale 1884m<\/p><\/div>\n Prav zabavni sta bili, \u00bbrekli\u00ab smo marsikatero o klimatskih razlikah in turisti\u010dnih znamenitostih kraja. Ko smo vpra\u0161ali, \u010de so trgovine naslednji dan odprte, sta se kar zgrozili. Saj je vendar praznik dela! Poslovili smo se in se \u0161e malo sprehodili po kraju. Lep\u0161i del na\u0161e dru\u0161\u010dine so seveda pritegnile izlo\u017ebe trgovin, mo\u0161ka pa sva od\u0161la do gradu pod vasjo.<\/p>\n Mo\u017eakarja sta ugotovila, da nas bo zamedlo...<\/p><\/div>\n Ko sva se vrnila, so bile \u017eenske \u017ee v avtodomih. Da pa so dobro na\u0161tudirale sceno in predvsem cene, smo videli naslednji dan. \u0160e sre\u010da, da je bil ravno prvi maj\u2026<\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n PRELAZI, MIZURINA \u2013 1.5.2007<\/strong> \u2013 Jutro se je za\u010delo s sprehodom na\u0161e Gaje. Smer je bila jasna in dan prej ogledana. Torej do gradu pod krajem. Najlep\u0161i pogled nanj se je odpiral iz sadovnjaka, iz katerega pa smo kmalu pobegnili. Nismo bili prepri\u010dani, da ne bo iz \u0161tevilnih pr\u0161ilcev kmalu pri\u010delo brizgati.<\/p>\n Jutro v Clesu<\/p><\/div>\n Grad v meglicah in jutranjem soncu je izgledal prav skrivnostno, ko smo pri\u0161li do njega in zagledali napis da gre za privatno posest pa nas je vsa romantika minila. Pred zajtrkom smo se odpeljali po kraju, vendar odprte trgovine nismo na\u0161li. Zajtrk smo pozobali visoko nad dolino in umetnim jezerom, potem pa \u017ee lezli proti prelazu Passo della Mendola.<\/p>\n Grad pod Clesom<\/p><\/div>\n Vzpon je bil prijeten, po\u010dasi smo se vzpenjali skozi majhne vasice, visoko nad dolino. Vmes smo na prazni\u010dni dan na\u0161li celo odprto trgovino. Spust proti Bolzanu je bil v prvem delu precej bolj zanimiv. Cesta je bila sicer dovolj \u0161iroka, vendar na eni strani prepadna, na drugi pa visoka stena. Na sre\u010do smo bili na bolj prepadni strani, druga\u010de, bi me za alkoven kar malo skrbelo.<\/p>\n Passo Mendola 1363m<\/p><\/div>\n Spust do Bolzana se nam je vlekel kot kurja \u010dreva. Pa je bil \u0161ele za\u010detek. Danes nas je \u010dakalo \u0161e kar nekaj vzponov in spustov. Skozi Bolzano smo \u0161li kot raketa, gradovi, katerih smo od San Michela na okoli\u0161kih kuclih opazili kar nekaj, pa bodo \u2013 vsaj upamo \u2013 ob na\u0161em naslednjem obisku \u0161e stali. Nas je pa navdu\u0161ilo, ko smo povsod videli dvojezi\u010dne napise. Ker smo bolj nem\u0161ko govore\u010di, smo se takoj po\u010dutili bolj doma\u010de.<\/p>\n Lago Carezza<\/p><\/div>\n Kot bi mignil, se je nos Ducatota spet postavil pokonci. Vzpenjali smo se do Lago Carezze, jezerca med smrekami, pod kuliso Dolomitov. Ker je bilo uradno parkiri\u0161\u010de kar polno (pravi razlog je bilo seveda nekaj evrov parkirnine), smo obrnili in parkirali pod ovinkom. Potem pa juri\u0161 v vodo. V vodo? Jok, \u0161e do vode se ne da. Vse naokoli, kak\u0161nih dvajset metrov od obale jezerca je ograja, ob njej sprehajalna pot in tablice o kazni 41 evrov, \u010de bi samo pomislil, da prestopi\u0161 sveto mejo.<\/p>\n "Okamenela" lepotica<\/p><\/div>\n Da Italijani mislijo resno, dokazuje do sedaj edina lepotica, ki je verjela, da voda v jezeru pomlajuje in polep\u0161a \u0161e tako grdobo. Ko je sko\u010dila v jezero je za vedno okamnela. \u017dal so bile na\u0161e kamere dale\u010d preve\u010d na realnih tleh, da bi slede\u010d mitom \u0161le preizkusit kopel v jezerski vodi. No ja, vedno ti pa vse tudi ne more iti kot po maslu. Po romanju okoli jezera in res lepem pogledu na monolite v oblakih, smo sklenili do konca izkoristiti zastonj parkiri\u0161\u010de.<\/p>\n Latemar<\/p><\/div>\n Kosilo je bilo hitro pripravljeno in \u017ee spet smo svoje ma\u0161ine mu\u010dili v breg. \u010cez Passo di Costalunga smo pot nadaljevali proti Canazeju, kjer se je spet za\u010del zaviti vzpon na najvi\u0161jo to\u010dko na\u0161e poti Passo Pordoi. \u017de pred prelazom smo se ustavili za en \u00bbfotose\u0161n\u00ab, potem pa nadaljevali \u0161e tista dva ovinka do vrha. Komaj smo dobro parkirali in na ostankih bli\u017enjega snega naredili nekaj kep, \u017ee je pri\u010delo rositi.<\/p>\n Sass Pordoi<\/p><\/div>\n Vseeno si je zdru\u017eenje kofetkarjev vzelo \u010das za eno kavico, preden smo se odpeljali naprej. In to zunaj na parkingu. Pod de\u017enikom. Spust do Arabbe je bil \u010disto prijeten. Hribi okoli nas so bili v meglicah, \u017ei\u010dnice in travniki pa so zbujali skomine za naslednjo smu\u010darsko sezono. Po\u010dasi se me je pola\u0161\u010dala morska bolezen.<\/p>\n Kofetkarji na Passo Pordoi 2239m<\/p><\/div>\n Komaj sem se dobro navadil, da se spu\u0161\u010damo, \u017ee smo spet lezli navzgor. Na za\u010detku vzpona proti passu Falzarego sem malo cviknil. Vi\u0161inska omejitev je namre\u010d 3,20 metra, tistih nekaj centimetrov \u00bblufta\u00ab ni bilo ravno tola\u017eilnih. Prigovarjal sem si, da bo najprej zaglavil Bojan, ki je vozil spredaj. Jaz ga bom samo od zadaj \u00bbne\u017eno\u00ab porinil skozi. Tunel je bil malo pod vrhom, vsekan v skalo. Ni\u010d groznega, le nerazsvetljeni ovinek ni ravno prijeten, saj pelje\u0161 \u00bbna slepo\u00ab. Za\u0161krtalo ni ni\u010d, torej ni panike.<\/p>\n Passo Falzarego 2105m<\/p><\/div>\n Na vrhu smo se ustavili bolj na kratko. Vreme je bilo kislo in o kak\u0161nem sedenju na son\u010dku ni bilo govora. \u010cakal nas je \u0161e spust do Cortine. Naklon je bil spet prav prijeten. \u010ce si dal v drugo, ti je motor lepo sam zaviral, obrati niso \u0161li v nebo. \u010ce bi bila \u0161e cesta malo bolj ravna, bi \u0161el vmes lahko zadaj malo po\u010dit.<\/p>\n Cortina d' Ampezzo<\/p><\/div>\n Skozi Cortino smo pot nadaljevali po gozdnati pokrajini \u010dez passo di Cimabanche do Misurine. Parkirali smo na po\u010divali\u0161\u010du za avtodome, poleg Angle\u017ea. Jezno smo ugotovili, da vode ni in se pridu\u0161ali, da ne bomo od\u0161teli tistih osem evrov, kot jih Italijani ho\u010dejo za en dan. Na koncu smo \u017ee kar besno ugotovili, da bojkot pla\u010dila ne pride v po\u0161tev. Enostavno zato, ker pla\u010dilo ob nedelujo\u010dem avtomatu sploh ni mo\u017eno.<\/p>\n Jezero Misurina<\/p><\/div>\n Vse okoli nas so bile megle, vreme torej \u0161e naprej prav kislo. Vseeno smo se podali na sprehod okoli jezera. Mora biti prav o\u010darljivo v son\u010dnem vremenu. Danes nam nasmeha ni pokazalo. Razo\u010darano sva se obe posadki zaprli v en kemper in kvantali vse dokler nas ni premagala utrujenost. Tastare seveda. Otroci bi s kvartopirstvom verjetno nadaljevali do jutranjih ur. A ker no\u010demo otrok navajati na hazardne igre, smo rekli dovolj, \u010das je za spanje.<\/p>\n Sprehod okoli jezera<\/p><\/div>\n CORTINA D’AMPEZZO \u2013 2.5.2007 \u2013 <\/strong>Zjutraj sem navdu\u0161eno pogledal skozi okno. Bojan mi je prej\u0161nji ve\u010der obetal krasni jutranji pogled na Tri cine. Najprej sem mislil, da ni\u010d ne vidim, ker so se mi od vsega lepega zarosile o\u010di. Potem sem okrivil o\u010dala in na koncu \u0161e okno v kuhinji. Seveda ni bilo ni\u010d od tega, vse okoli nas je bil neprodoren meglen zid.<\/p>\n Kje pa so Cine?<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n Ko sem stopil iz avtodoma pa sem presene\u010deno obstal. Bili smo kot pravi Italijani. Od nas se je proti smrekam vlekla \u010drta smeti. Maja je zve\u010der smeti, zavezane v vre\u010dko pustila pred vrati, saj ni na\u0161la kontejnerja. Pono\u010di pa jih je neznana zver raztrgala. Najbolj jo je zanimala pasja konzerva. Ker so bile dlake le na obodu, globje pa ni pri\u0161la, smo domnevali, da je bila lisica.<\/p>\n Prelaz Tre Croci 1809m<\/p><\/div>\n Gaja je bila dele\u017ena o\u010ditkov in grdih pogledov. Izkazala se je za presneto slabega \u010duvaja. Verjetno ji ni bilo jasno, \u010demu na\u0161e razburjenje. Saj nam je pono\u010di dala mir in celo no\u010d pridno prespala. Po zajtrku smo se zapeljali mimo jezera. Danes je bil v megli, niti \u010dezenj se ni videlo. Spust v dolino nam ni preve\u010d di\u0161al, zato smo sredi klanca spet \u0161inili navzgor. \u010cez prelaz Tre croci smo se pri\u010deli spu\u0161\u010dati proti Cortini d’Ampezzo.<\/p>\n Sprehod po Cortini<\/p><\/div>\n Spust ni bil dolg, pa bolj strm kot verjetno katerikoli prej\u0161nji dan. V Cortini smo parkirali pri \u0161portni dvorani. Na listu je sicer pisalo Camper No Grazie, pa smo upali, da nam tisto uro, kar smo jo nameravali porabiti za ogled mesta, ne bo nih\u010de te\u017eil. Mimo mondenih trgovin s krznenimi pla\u0161\u010di v vrednosti na\u0161ih avtodomov smo se pomikali proti centru kraja.<\/p>\n Cerkev sv. Filipa in Jakoba<\/p><\/div>\n Na\u0161ih predragih krzno ni preve\u010d ganilo. Marjana je prakti\u010dno ugotovila, da ga verjetno komaj prinese\u0161 iz trgovine, \u017ee te kak\u0161en naravovarstvenik pospreja z lepo zeleno ali rde\u010do barvo. Molitev za sre\u010den zaklju\u010dek poti smo zmolili v \u017eupnijski cerkvi sv. apostolov Filipa in Jakoba. Da smo sredi gora, nas je v zamegljeni in de\u017eevni dolini spomnil spomenik alpinistu in vodniku Dibonu.<\/p>\n Spomenik alpinistu Dibonu<\/p><\/div>\n Avtodoma sta nas \u010dakala, kot smo jih pustili, ob na\u0161em odhodu, pa je sre\u010do na parkiri\u0161\u010du \u017ee preizku\u0161al nem\u0161ki avtodomar. Na poti proti jugu smo uzrli \u0161e skakalnice, potem pa nadaljevali proti Passo della Mauria. Na zadnjem prelazu na na\u0161i poti smo imeli postanek. Najbolj so ga rabili spet kofetkarji. Postavili so se pred tablo, ki ozna\u010duje vi\u0161ino in verjetno razmi\u0161ljali o vplivu manj\u0161e vrednosti kisika v zraku na okus kofeta. Izsledke bodo po \u0161tevilnih analizah in diskusijah nedvomno enkrat \u0161e objavili.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>