SICILIJA april, maj 2006

Videti Italijo, ne da bi videli Sicilijo, pomeni sploh ne videti Italije, zakaj Sicilija je ključ za vse. (Goethe – Potovanje v Italijo) Izkoristiti čudovito kombinacijo praznikov in dopusta ter to potegniti v tri tedne; na dlani je Sicilija, ki je že kar nekaj časa v najinih planih, vendar za poletni dopust za naju prevroča. 1.dan/ 16. april Pozno popoldne prispeva v Villa San Giovani, kupiva povratno karto za trajekt (52€) in se vkrcava. V Messini se izkrcamo tik pred mrakom. V TomTom navigaciji imam označeno nekaj prostorov v Messini, vendar glede na praznično nedeljo in večerni promet je iskanje po mestu zelo težko. Med iskanjem naletim na smerokaz za Camping del Stretto na Torre di Faro N: 38.26265, E: 15.633783, plačava 21€ in prespiva. 2.dan/ 17. april Zjutraj dotočiva in odtočiva vode in se odpeljeva proti Milazzu; sprva le po informacije o trajektih in o kampiranju na Eolskih otokih. Do odhoda je eno uro in odločiva se, da poskusiva. Karta tja stane 62€. Ko prvič pristanemo na Vulcanu, v luki vidimo nekaj Adjev in isto se ponovi tudi na Lipariju, kjer se izkrcava. Zaradi praznika je v luki in mestu nepopisen prometni kaos. Takoj se nama je ponudil vodič za v kamp Baia Unci, ampak 25 € se nama je zdelo preveč. Odpeljala sva se v Canneto, 2 km iz Liparija, na koncu mesta parkirala na parkingu ob obali N: 38.492666, E: 14.9617 in prespala dve noči. Tudi tisti kamp je v Cannetu, na začetku mesta, ampak bolj oddaljen od morja kot sva bila midva. Do Liparija je avtobusna povezava, pa tudi s kolesom ni bilo daleč. V bližnji agenciji se dogovorimo še za obisk Strombolija naslednji dan popoldne.

3.dan/ 18. april Zjutraj v lepem in sončnem vremenu s kolesi obpeljeva otok, potem pa se odpraviva v agencijo, kjer pa na žalost izveva, da zaradi močnega vetra na odprtem morju ladje sploh ne vozijo in Stromboli zato odpade. Odpraviva se v Lipari v upanju, da se bo dalo priti vsaj na Vulcano, vendar imajo tudi tu probleme s prevozi in povratek nazaj bi bil vprašljiv. Kupiva karto za povratek za naslednje jutro (68€) in se odpraviva na pivo. Vreme se poslabša, začne deževati, pobegneva v Canneto v Ad. Ponoči se veter še okrepi.

4.dan/ 19. april Ob 6h30 imava trajekt in zibajoča se izkrcava v Milazzu, kjer pa je prometna norišnica, saj male ladje sploh ne vozijo. Skleneva iti po stari cesti naprej proti zahodu in najin prvi cilj je Tindari, samostan visoko nad morjem s čudovitim pogledom na Laguno di Oliveri, na sipine tam spodaj.

Naslednji cilj je Cefalu. Parkirava v marini na vzhodu mesta, odkjer je čisto blizu do starega dela mesta, ki je res čudovito s svojo romansko katedralo. Mesto ima za razliko od mnogih Siciljanskih mest dušo in življenje v njem kar prekipeva. Prekipeva pa tudi promet v Palermu, kjer se avtocesta konča kar nekje v mestu. In promet te vsrka in le stežka spusti. Posledica tega je, da sva zgrešila Monreale, a prišla do Segeste, kjer pa so bili parkirni prostori že vsi zaprti. Malo stran je gostilna z velikim parkirnim prostorom. Z osebjem sva se dogovorila, da pri njih večerjava in tudi prespiva. N: 37.94925, E: 12.829216.

5.dan/ 20. april Za 12€ si ogledava grški tempelj in amfiteater s čudovito akustiko in pogledom proti morju. In tudi najin naslednji cilj so bili templji, točneje Selinunte. Parkirala sva v mestu na novem parkirišču, ki so ga še urejali, tako da ne vem, ali je opremljen z vodo in če se da tam prespati. Je pa pred vhodom v templje še en parking, tam pa se da doliti vodo. S kolesi sva nato obredla množico templjev in okoliških razvalin, saj je površina za ogled velika.

Proti večeru odpeljeva proti Agrigentu, znan prostor za prenočevanje je pred hišo pisatelja Luigija Pirandela, osvetljen in s kamerami varovan miren parking N: 37.292150, E: 13.551250.

6. dan/ 21. april Odpravila sva v Valle dei Tempi. Na glavnem vhodu nisva mogla parkirati, panoramska cesta pa je bila s spodnje strani zaprta. Tako sva poskusila še enkrat z vrha, iz mesta in prišla pred zgornji vhod, kjer parkirava s pomočju Peppeja (za kar pričakuje skromno nagrado – 2€ sta mu dovolj) N: 37.29055 E:13.600100. Za ogled sva uporabila kolesa, saj je tega res ogromno. Popoldne napraviva pavzo ob morju, odločiva se za Marino di Palma di Montechiaro, kjer je ob Torre san Carlo prostor, kjer se da prespat N: 37.166933 E: 13.730250.

7. dan/ 22. april Zarana sva se odpeljala proti Licati in v Geli zavila v Caltagirone, center keramike. Parkirala sva na PZA San Giorgo, malo pod centrom mesta N: 37.239833 E:14.507033 in se peš odpravila proti znamenitim stopnicam, ki vodijo do katedrale. Znane so po števičnosti in po tem, da je vsaka vertikala narejena z drugim keramičnim motivom. Levo in desno pa so premnoge trgovinice s keramiko, kjer si lahko potešite nakupovalne potrebe.

Pot naju je nadalje vodila v Piazzo Armerino, kjer je treba skozi center mesta (najbolje s severne strani) do nekaj km oddaljenih mozaikov rimske vile, ki je izginila v mulju poplave in so jo odkrili šele v 50 letih prejšnjega stoletja. Za parking zahtega Peppe 1€ in pove, da lahko tam tudi prespite. Po ogledu jo mahneva proti Etni, kamor prispeva že proti večeru. Vendar pa s svojo črnino, oblačnostjo in mrazom ne obeta ravno kaj lepega. Postaviva se na parking in tu tudi prespiva N: 37.699333 E: 15.002633.

8.dan/ 23. april Kljub zelo mrzli noči sva se zbudila v sončno jutro, ki je obetalo Etno v vsej svoji veličini. Peš sva se odpravila proti vrhu, prvo kar čez smučišče, ki je bilo pod zgornjo postajo gondole še pod snegom, višje gori pa po cesti, ki so jo izdolbli skozi par metrske plasti snega. Popoldne sva obhodila še spodnje kraterje pri parkirišču. Skleneva pa tu prespati še eno noč.

9.dan/ 24. april Po vsem tem snegu skleneva iti na obalo, odločiva se za Recanati v bližini Giardini Naxosa oz. Taormine, saj bo treba tudi obnoviti zaloge vode in urediti ostale sanitarne stvari v Adju. Ustaviva se kar v prvem PZA, Europarking N:37.919133 E:15.264100, kjer hočejo za noč 8€. Pozneje ugotoviva, da so naprej in levo po stari cesti proti Naxosu še trije PZA. Popoldne se z avtobusom odpeljeva v Taormino, proti večeru pa s kolesi pogledava še Naxos.

10.dan/ 25. april Najin današnji cilj je zopet notranjost Sicilije. Glede na to, da so Italjani na ta dan premagali fašižem in da imajo praznik, so pri Catanii zastoji. Zavijeva proti Ferli in od tam proti Pantalici. Pri kmečkem turizmu se ustaviva, parkirava in s kolesi nadaljujeva v dolino nekropol, ki je pod Unescovo zaščito. Čudovita narava in še vreme se je popravilo. Po dobri večerji na kmetiji tam z dovoljenjem tudi prespiva N:37.125833 E:14.987133.

11.dan/ 26. april Ponoči je deževalo, pa tudi jutro je turobno. Kot nalašč za ogledovanje. Siracuza. Parkirava na ulici pred Teatro Greco. Takoj se pojavi en Peppe in za urejanje parkiranja pričakuje prispevek. 2€ sta mu dovolj, obljubi čuvanje avta in da en listek kot potrdilo. Ogledava si park in teater, ki ga ravno urejajo za eno predstavo. S kolesi si nato ogledava še staro mestno jedro Ortigio, ki pa me kar malo razočara. Očitno so jo po snemanju filma Malena, kar malo zanemarili.

Pot nadaljujeva ob obali, za spanje pa si izbereva Ognino. Parkirava ob obali, 50m od policije. Pojavi se policaj in prijazno pove, da se tam ne sme parkirat, lahko pa na drugi strani ceste. Za naju bistvene razlike ni in zadovoljni smo bili pa vsi. (Obalni pas je menda rezerviran za reševanje iz vode). N: 36.97955, E: 15.259433.

12. dan/ 27. april Danes je dan za kolo. Ob obali se odpeljeva proti severu, Terrauzo je najin prvi cilj. Je pa vožnja s kolesom posebno doživetje, za šoferje te ni, kolesar nima nikjer prednosti, izsiljevanje kolesarja je normalno. Zato s kolesom previdno na Siciliji! Nato se odpraviva proti ustju reke Ciave in nato ob reki navzgor do področja, kjer raste papirus. Mimo Avole in skozi Avolo Antica se odpeljeva do Cave grande del Cassibile na 515m asl, kjer je izhodišče za obisk kanjona z jezerci. Pri varnostniku pokazeš osebni dokument, se vpišeš in ko ti pove, da se moraš do 18h vrniti, sicer sprožijo iskalno akcijo, se spustiš 350m niže do vode. Kanjon je res lep, ni pa tako nevaren kot hočejo prikazati. Že vejo zakaj! Prespala sva na parkirnem prostoru agriturizma N: 36.967567, E: 15.09435, kjer sta nama dve gospe pripravile res dobro siciljansko večerjo.

13.dan/ 28. april V Notu parkirava pri marketu med bloki ter se peš odpraviva na ogled mesta. Staro baročno mesto sedaj odmira, hiše se prodajajo, veliko jih je pa v precej slabem stanju. So se pa odločili najlepše in najpomembnejše stavbe obnoviti in kar je obnovljeno je vredno pogleda. Popoldne sva že v Portopallu, na obali pred Isolo Capo Passero N: 36.687867, E: 15.136567, blizu stare, zapuščene tonare in lastikovega gradu. Res je grad, ki pa po smrti lastnika propada.

14.dan/ 29. april S kolesi obiščeva Capo delle Corenti, najjužnejši del Sicilije, rt kjer se po izjavi domačina združujeta Mediteransko in Jonsko morje. Kolesariva v Pachino in Marzamemi, ribiško mestece, ki nama je tako všeč, da skleneva, da se z AD prestaviva sem. Za centrom mesta ob obali najdeva parkirišče, kjer so že Adji, na voljo pa je tudi voda. N: 36. 744283; E: 15.11765.

15. dan/ 30. april In danes si pogledava še južne peščene plaže proti Pozzalu, gledam kaj je primerno za surfanje, vendar brez vetra je težko dati oceno. Zavijeva zopet v notranjost, v Cavo di Ispica in parkirava v bližini vhoda N: 36.85049, E: 14.83625. Prostor je primeren tudi za spanje. Nadaljujeva v Modico, ki je tudi pod patronatom Unesca in mesto je zelo simpatično in prijetno in za nedeljo izredno živahno. In še najin zadnji cilj, Ragusa. Tam parkirava pod starim mestom in se prvo podava v Raguso Iblo, nato pa še v stari del Raguse. Moram reči, da mi je bila Modica bolj všečna. Zvečer se dava na staro mesto v Marzamemiju.

16.dan/ 1. maj Dan nameniva lenarjenju ob vodi, saj je bil res čudovit in topel dan. In ker sva želela naslednji dan čimprej priti v Messini na trajekt in tudi avto je bilo potrebno sanitarno pripraviti za nadaljno pot, sva se sklenila popoldne prestaviti na PZA v Naxos. Še zadnja siciljanska večerja, pogled proti Etni in jutranja pot do trajekta.

Evo to je najina Sicilija. Izbrala sva si termin, ko ni prevroče in ko še ni preveč turistov. Zato sva si tudi lahko privoščila spanje marsikje, ko je to v polni sezoni verjetno nemogoče. Malo obale, malo hribolazenja, kolesarjenja in nekaj ogledov znamenitosti. Vsakega malo, da ni preveč, da se človek ne nasiti. Bog ne daj pa se nabiti v en kamp in tam 'uživati' Sicilijo. Dežela je lepa in grda, čista in umazana, plaže so božanske in nič posebnega, promet je pa zgodba zase. Na avtocesti najdete kolesarja ali pa traktor, motorista ki vozi kontra, križišča zaparkirana, predvsem pa se povsod sliši hupa. In nobene slabe volje. Vsakdo pričakuje, da ga bo kdo izsilil in če ne izsilite, se za vami že sliši hupa. Še nekaj. Vsem, ki se odpravljate na Sicilijo toplo priporočam v branje še pred odhodom knjigo Branka Gradišnika Strogo zaupno po Siciliji. Pa srečno!

© Ernest, Marinka