Pot:
Mejni prehod Vrtojba-Padova-Bologna-Firenze-Rim-Napoli-Pompei-Salerno-Cosenza Reggio di Calabria-Sicilija: Messina-Tyndaris-Cefalu-Palermo-Monreale-Villabate-Villafrati- Marianopoli-Enna-Piazza Armerina-Villa Romana di Casale-Caltagirone-Palazzolo Acreide- Avola-Cave geande del Sassibile-Siracusa-Catania-Nicolosi-Etna-Zefferana Etnea-Giardini-Naxos-Gola d'Alcantara-Taormina-Letojanni-Messina-Reggio di Calabria-Cosenza-Cassano-Sibari-Taranto-Bari-Pescara-Ancona-Rimini-San Marino-Ravenna-Ferara-Padova-Gorizia

Čas:  21. junij – 5. julij 2002
Km: 4000
Kdo: dva odrasla, dva otroka (9,11)
Stroški  kampiranja na dan: 30-35Є /AD, 2+2osebe, elektrika

21. junija smo se odpeljali proti Siciliji, otoku o katerem smo sanjali zadnje leto.
Na Vrtojbi bencin, v Gorici (I) še hrana, malo daljši postanek in večerja pred Bolonjo, priprava otrok na spanje in vožnja proti Firencam, kjer smo prespali. Zaradi slabih izkušenj s prezasedenimi počivališči na bencinskih servisih v bližini Firenc, smo pričeli iskati primerno parkirišče že okoli 22.00 ure.

22. junij: Pot smo nadaljevali pred 6.00, da bi naredili čim več km v času, ko otroci še spijo. Na šest pasovnici, ki pelje mimo Rima smo prvič začutili bližino in nevarnost mogočnih in divjih kamionov, ki so švigali iz enega voznega pasu na drugega in nam večkrat zaprli pot. V Napoliju bi morali zaviti proti Salermu pa smo zaradi pomote navigatorke obrnili nazaj proti Rimu. Tako smo izgubili več kot uro našega časa, a še vedno manj kot avto pred nami, ki je s svoje strehe po avtocesti trosil pohištvo in drugo šaro.

Iz avtoceste A3 Napoli – Salerno smo zavili na odcepu POMPEI in takoj za cestninsko postajo, ki je kar v mestu, zavili na levo, mimo železniške postaje in starih mestnih ruševin naravnost v kamp, ki je hkrati tudi parkirišče. Ura je bila dve popoldne in temperatura v senci 39°C. Še bolj nam je bilo vroče, ko smo plačali vstopnino. (Za državljane nečlanic EU je bila takrat še višja. Za SLO je letos vstopnina na osebo le še 10Є, dobiš pa brezplačni zemljevid in obsežno tiskano gradivo).

4-urni ogled mesta je bil za nas, kljub sončni pripeki prekratek. (Tudi vode nam je zmanjkalo.) Zato je toliko bolj prijalo brezplačno tuširanje v kampu. Kopalnice so bile zelo čiste. Cena parkirišča v mejah normale, tudi literature – Zgodovine Pompejev (12,70Є) in drugih spominkov

Pazite, da pri izhodu iz Pompejev ne zapeljete na AC pri vstopni postaji, tam kjer ste prišli v Pompeje, razen če se ne boste vračali proti Rimu.
Prespali smo na postajališču nasproti mesta Ebola v družbi številnih kamionov in le še redkih avtodomov. Od tu naprej so urejena in razsvetljena počivališča le še redkost. Tudi avtomobilov je malo.

23. junij: Avtocesta po Kalabriji je bila ozka dvopasovnica (cca. 380 km), zaradi del na cesti večkrat speljana na »drugo stran«. Čez čas se je dvignila na več kot 1700m nadmorske višine, nas popeljala skozi gorato področje in spustila v ravninski svet prav v času razcveta neskončnih sončničnih polj.

V Reggio di C. smo se vkrcali na trajekt (ne potrebujete rezervacije, trajekt vozi vsake pol ure), cena povratne karte: 32Є. Vožnja je trajala pol ure in končno SICILIJA. Iz Messine smo se odpeljali proti Tyndarisu. Nad mestom pred tunelom je na bencinski črpalki lepo urejena sanitarna postaja za AD. Avtocesto smo zapustili v mestu Patti in se vrnili preko Tyndarisa v Oliveri, kjer smo naslednje dva dni kampirali, počivali v kampu pod evkaliptusi in se namakali v toplem TIRENSKEM MORJU (28°C).

25. junij: Mimo Cefaluja proti Palermu. In nenačrtovano tudi mimo PALERMA, ker nismo našli pravega izhoda proti centru oz. parkirišču, ki je bilo označen na našem zemljevidu. Kar nekaj časa smo porabili, preden smo ugotovili, da se je potrebno na odstavni pas razvrstiti več 100m pred odcepom pa še to moraš vedeti kdaj, ker je prometna tabla tik v križišču. Naknadna razvrstitev ni mogoča zaradi fizičnih preprek.V Palermo smo skušali priti še z druge strani, po obalni cesti, pa nam ni uspelo.Uspelo nam ni niti s pomočjo prijaznih Palermitov, kot domačini imenujejo prebivalce Palerma, ki so se v nepopisni vročini in prometni konici zaustavili v križišču in počakali, da tujci v AD najdejo pravi odcep. Sreča v nesreči, znašli smo se pred tablo, ki je najavljala naš prihod v MONREALE – destinacijo načrtovano po ogledu Palerma. Parkirali smo pred policijsko postajo in tam tudi prespali. Ogledali smo si za nas eno izmed najlepših katedral. Poleg zlate notranjosti, ki deluje vse prej kot kičasto, nas je presenetilo veliko število moških zamaknjenih v molitev. Priporočamo še panoramski ogled s samostanskega stolpa in sladoled v brijošu oz. kruhu, kar je lokalna specialiteta in jo dobite v vseh slaščičarnah v mestu.

26. junij: Zapustili smo obalni del Sicilije, pomarančne in limonine nasade, se odpeljali po notranjosti otoka, med hribe, ki so kot eno samo veliko pšenično polje, nad nami pa so se dvigovali nedokončani viadukti sicilijanske avtoceste. Prispeli smo v ENNO, nekdanje glavno mesto (brez posebnosti). Parkirali smo na lepo urejenem parkirišču pred mestno utrdbo, kar bi bilo drugje v mestu zelo težko. Pot smo nadaljevali proti PIAZZI ARMERINI in VILLI ROMANI DI CASALE – poletni termalni rezidenci rimskih cesarjev, ki jo krasijo talni in stenski mozaiki in so jo nedolgo tega izkopali iz zemlje.

27. junij: Naslednje mesto: CALTAGIRONE, se od ostalih na otoku razlikuje predvsem po čistoči. Slovi po keramični šoli in s tem povezanim izgledom mesta. V ta kraj so se pred leti priselili očetje »cosa nostre«, ki se izogibajo pretirani policijski pozornosti tudi tako, da v mestu ne dopuščajo kriminala, niti žeparjenja. Zato je prenočevanje v mestu zelo varno, vsaj po zagotovilu turističnih delavcev. Mi smo izbrali raje z železno ograjo obdano Villo Cassale-agroturistično kmetijo, kjer smo pozno v noč uživali v izjemnih kulinaričnih specialitetah (priporočamo).

28.junij: Vožnja proti Siracusi in iskanje primernega kampa. Ustavili smo se v zadnjem kampu pred AVOLO, tik ob SREDOZEMSKEM MORJU sredi manjšega strnjenega naselja. Žal smo pozabili ime, je pa kamp pravi botanični vrt za kar skrbita njegova lastnika (priporočamo). Tu smo ostali dva dni. Oprali perilo v novih pralnih strojih (v kampu, ne v AD), biciklirali po okolici in se razvajali s sladoledi.

30.junij: V Avoli smo zavili nazaj v celino proti Cave grande del Sassibile (urejeno parkirišče, AD lahko pustite pred gostilno brezplačno). Načrtovano kopanje v rečnih koritih je žal odpadlo. Zaradi visokih temperatur se nismo spustili v sotesko reke (zahteva pol urni spust in več kot uro vzpona pri povratku). Sledil je ogled antične SIRACUSE in sprehod skozi novo mestno jedro. Siracusa je gospodarsko središče Sicilije, kar smo hitro prepoznali po pestri izbiri številnih trgovin (nekatere priznane, cenovno ugodne blagovne znamke imajo svoje prodajalne le v tem delu Italije). Možnost dobrih nakupov. V večernih urah smo peljali mimo Catanije, skozi Nicolosi v koloni vozil, ki se je prav po polžje pomikala proti ETNI. Poleg nas, se je proti kampu valilo še več sto vozil, ki so bili natrpani z domorodci. Kot smo kmalu ugotovili, prihajajo na parkirišče večerjat, se zabavat, balinčkat, saj je tu v nasprotju z mestom prav prijetno »hladno«, svež zrak, tu lahko srečajo vse svoje bližnje in daljne sosede,… Prinesejo mize, pizze, dojenčke,… V poznih jutranjih urah ostanejo za njimi le gore smeti! Teh je na Siciliji ogromno. Največ na parkiriščih in ob smetnjakih. Prespali smo pred vrati kampa.

1. julij: Etna – mogočna, črna, nepozabna. Iz brezplačnega parkirišča (tik ob vznožju smučišča ob žičnici, ki jo je pred leti zalila lava) odpelje proti vrhu ognjenika »avtobus« z vodičem. Vstopnina je draga, lahko se sami povzpnete ali odpeljete s kolesom proti vrhu oz. preko ognjenika v drugo dolino, seveda na svojo odgovornost. Vrh je nedostopen, zaradi nevarnosti in vročine, ki izvira iz tal. Ozračje je mrzlo in vetrovno, obvezna je topla obleka in »trpežni« čevlji. Gora ima nešteto majhnih kraterjev, delujočih in ugaslih. Vsekakor vredno ogleda.

Preko Zefferane Etnea smo se spustili v Giardini-Naxos do GOLA D'ALCANTARE– doline, ki jo je ustvarila lava in je ene izmed najlepših naravnih znamenitosti Sicijije. V večernih urah smo se odpeljali do Letojannija, zaparkirali v prvem kampu cca. 2 km iz mesta priti Messini, ob JONSKEM MORJU in tu preživeli naše zadnje dneve na Siciliji. (V Letojanniju je včasih letoval Kučan.) V mestu je ribarnica s svežimi mečaricami. Seveda lahko mečarico kupite kjerkoli na otoku. Specialiteta je tudi mineštra iz buče ( tanka kot otroško zapestje in dolga od pol do enega metra), ki jo skupaj z drug zelenjavo dušite, zalijete z vodo in kuhate do mehkega. Vprašajte domačine za recept. Z veseljem vam pomagajo. So zelo odprti in prijazni, komunikativni in nikoli nas niso poskušali opehariti.

3. julij: Iz Messine v Reggio di Calabria, skozi Cosenzo, Cassano, Sibari v Taranto in ob Jadranskem morju proti Sloveniji. Dvakrat smo prespali na bencinskih črpalkah, si ogledali San Marino, se kopali in v Benetkah videli prvi oblak po 15. dneh.