FERRAGOSTO SARDENIA 2007

 

Ja pa kje je zej un zamorc?

 

Sardenia je fajn. Same SISE (za povečavo klikni na povezavo). In kar precej sipin (ponovi vajo). Če koga zanima, kje, kdaj, po čem in kakšno kavo smo pili, info na U2U J. Bolj ko gledam to spodaj, bolj ugotavljam, da je notri čist preveč čist preslabih fotk. Ma se mi jih ne da več ven devat. Boste že prežvel J.

 

D1  Start 25.julija 20 čez 4 popoldan. Kamionov kar češ; bob steze (ki jim lahi pravijo avtoceste), klasični zastoj v Mestrah, in po, do minute točno, 7. urah: Livorno. Vse to se da prevoziti z odprtim boxom! Odklenjenim in odhaklanim, zaprim le s pomočjo gravitacije.

 

Ponižno stopim do kapije Stazione Marittime in vprašam možaka, kdaj, kam itd. Je rekel, naj se damo tam zadaj na P in počakamo, da se neki trajekt spelje… Prva ura spanja je tako že šla v …

 

D2 Trajekt se še ni speljal, pa nas je stric vseeno spustil…, k ostalim 50 AD, ki so že kdo ve kolk časa spal. Naštimam uro za ob 6h…, pa so že 15 čez 5 butal, da bo treba preparkirat. A niste mogle mone napisat katera vrsta je za koga? Preparkiral so ama čist vse: avte, motorje, kombije, AD in PK. Zamerkamo Adrio s forumaško nalepko. Aha, kateri je ta, ki ni povedal? Na trajektu smo jih bežno videli; a ker ne poznali; (še) ne vzpostavljali stika.

 

Prfrčimo čez s potrebo po nafti, plaži in spanju. Toliko tabel s prepovedmi za AD še nisem videl. Pa da kar takoj obdelamo to temo. Prvo je totalna prepoved dostopa za AD in PK (in ponekod višinske ovire). WoMo vodič Reinharda Schultza in Waltraud Roth-Schultz ter Udijeva navodila za uporabo Sardenije, so vsebovala precej krajev in plaž, katerih dostopne poti zdaj že z glavne ceste krasijo lepe (nove? ali samo sezonske?) table s popolno prepovedjo. Če hočeš, lahko greš tudi naprej; najbrž ne boš edini. Izven sezone pa zna biti neupoštevanje tabel še bolj tolerirano. Drugo je prepoved nočnega zadrževanja z AD in PK (npr. na celotnem območju Villasimiusa- tudi na plaži, kjer je Udi spal). Tretje je prepoved kampiranja. Ta je fajn (nekje je celo dodatno razloženo, da ne smeš odpreti tende, podpornih nogic itd.). Lahko torej v miru parkiraš, spiš ipd… Pa še kasneje kaj o tem.

 

Nafto smo hitro rešili. S plažo je bilo že težje. Capo le Saline, Lido del Sole, Murta Maria, Porto San Paolo, Porto de Taverna... NO GO, (Capo Coda Cavallo smo izpustili). Namontiramo se v Agrustos (1), kjer opazimo dva I in en E AD. Pravijo, da s spanjem ni težav, da so že dolgo tam, ker da nekaj delajo. Zvečer da grejo malo naokoli in se kasneje vrnejo. In res so šli in se vrnili.

 

(1) Koordinate in opise dostopov poiščite na koncu potopisa. Koordinate v obliki 40°43.313' 9°42.689' so prepisane iz WoMo vodiča, v obliki 40.722581 9.710997 pa prebrane iz Google Earth-a (največkrat se medsebojno ne pokrivajo).

 

D3 Zjutraj so bili trije I in noben E. Ugotovili smo, da gre za plažne stojničarje. Ne spomnim se točno kaj, ampak table za komplet območje Budoni- Siniscola nekaj prepovedujejo (najbrž samo kampiranje, saj je Vizo brez težav prespal prav v Budoniju). No, na omenjenem P v Agrustosu lahko parkirate tudi v senci, greste na dolgo (turistično dobro založeno) mivkasto plažo, pozno v noč poslušate zoprnega animatorja z glasno glasbo iz bližnjega hotela ter v kontejner odvržete smeti. Skratka, ni bohvet kej.

 

Pa proti jugu. Malo naprej od St. Lucie se en CH AD prebija po makadamu proti morju. A gremo pogledat? Ajd gremo! Malo smo rili z zadkom (pa res malo v primerjavi s kasnejšimi ritvenimi dogodki); ampak: Bingo No.1! (Pozor, pozor! Bingote jemljite z rezervo: kar je všeč nam, ne bo nujno tudi vam!) Lepa piknik plac pineta, smetnjaki, prodnata plaža, skoraj nič ljudi…; le v morju katastrofa: plitko, skalnato, brez veze… Prevladal je podatek o skoraj nič ljudi, zato smo dnevnemu boravku priključili še nočnega. Tako fajn se nam je zdelo, ker smo odkrili nekaj novega (dokler nismo odkrili, da je Calo Pineto (2) odkril že WoMo). Lepo smo se pokrili in končno naspali. Fakt: če hočeš, da plaži falijo Italijani, ji mora faliti tudi kaj drugega.

 

  

Ima li koga? Nas je že mal strah!                                                                    E; vsaj do morja ni daleč.

 

 

To sem se ob Nadiži navadu delat.                                                                    To pa že prej.

 

 

Skulptura in skulpturnik.                                                                                Potres ali vandalizem? Vizo je najdu samo še ruševine.   (Foto: Vizoti)

 

D4 D5 Potreba po Lili (saj veste: odLili in doLili) ter Sorelinina priporočila, so nas v Cala Gonone vodila. Bolj primerno bi bilo ime Cala Gommone, saj je Noleggio gommoni najpogostejši napis v tem kraju. Zakaj? Golfo di Orosei je zanimiv zaliv, v katerem je le malo stvari dostopnih po cesti. Za ostalo je treba uporabiti sea way. Variant je več: najem gumenjaka (do 40 konjev vas nihče ne vpraša po izpitu), najem seyaka in veslanje, neki morski taxiji ter cel kup ponudnikov raznih prevozov. Za kajak ne vem, vsi ostali pa te kar pošteno oberejo. Ogledate si lahko nekaj podzemnih jam, nekaj lepih plaž (od mivkastih do 'bisernih'), ter precej zanimivih skalnih tvorb (dostop do Cale Goloritze z znamenito skalo pa je zaprt celo z morske strani). Mi smo izbrali ogled Grotte del Bue Marino in plaže Cala Luna. Ker imamo v Sloveniji Kras, v teh jamah res ne vidimo nič kaj uuaauu posebno novega. So pa posrečeno osvetlili večjo dvorano in jo poimenovali dvorana ogledal. Na celotni dolžini dna turističnega dela jame je namreč voda. Najprej morje, potem reka. Osvetlitev nam stene in strop jame preslika na gladino, zato dobimo občutek, da je osvetljen potopljeni del jame. Z malo domišljije res lahko vidite marsikaj. Voda pa je v resnici globoka le od pol pa do par metrov. Zadnja dvorana je poimenovana po Monk seal- tjulnih, ki so se najprej pred ljudmi skrili razmnoževati na mivko, ki jo je v jamo prinesla reka, kasneje pa kar na jug sredozemlja. Pametnejši odneha! Posebnost Cale Lune je kakih pet jam v katere se skriješ pred vročim soncem (mini Bingo). Posebnost teh jam pa je zvok valov, ki prihaja od zgoraj. Pride Špela iz vode in se ozre v strop: »Ata, a je tud gor kakšno morje?« Naj samo še omenim, da ob plimi nastaneta dve Cali Luni, ki si jame med sabo razdelita. Ob kartah za prevoz in Grotto smo dobili še vstopnice za ogled muzejčiča sardenske faune (pogledali mimogrede ob 10h zvečer). Plaže v sami Cala Gonone so OK; rdečkaste, drobno peščene in ne mivkaste. Ni pa OK, da so od PZA oddaljene 300- 400, asfaltnih in pokonci postavljenih, metrov. Te pa (za extra cvenk) iz PZA odpeljejo tudi s kombijem. PZA je drgač v redu: terasast, delno v senci, imajo žare, Lili, tuširanje za doplačilo; sicer pa za 24h v juliju plačate 20, v avgustu pa 25Eur (štrom vključen). In našli smo ga! Forumaški AD. PetrovG. V njem pa hči z družino. Večer ob Mirto likerju, Refošku, Radlerju itd. ter sproščenem pogovoru je prehitro minil. Ni pa célo (tudi prejšnjo) noč minilo grozovito pihati. Na morju je bilo sicer čez dan mirno, zvečer pa spet abnormalno nabijanje, ki nas je spremljalo še cel naslednji dan. (Vizo je zvečer skozi tunel nad Cala Gonone vozil 15km/h v prvi full gas.)

 

  

Cala Gonone izpred tunela.                                                                               Pa še z morske.

 

 

Sama jama.                                                                                                           Bue Marino

 

 

 

  

Cala Luna.                                                                                                            Pozno popoldan.

 

 

Evo nas tam desno.                                                                                              Aja ne! Levo.

 

 

Ker znane skale ob Cala Goloritze nismo videli, smo pa eno podobno.     Oleandri in kaktusi v sožitju (z ostalim plevelom).

 

D6 Ob 10. dop nam je poteklo 48h bivanja na PZA, poslovili smo se od novih znancev in se že po 1km vožnje po 125ki zvalili desno proti notranjosti. Pa ne daleč, le kakih 10km v dolino Rio Flumineddu (3), ki jo mnogi izkoriščajo kot izhodišče za obisk soteske Gola del Gorropu in Monte Tiscali. Mi seveda kakih trekersko gorniških namenov nismo imeli. Bolj nas je zanimala dolina sama in rečica v njej. Bingo No.2! Bili smo sami! Sploh, ker smo se čez reko zapeljali kar po kolovozu za Jeepe. »Kreteni vzhodnjaški«, so si najbrž mislili oni v terencu, ki je peljal mimo. Priznam; malo me je le črvičilo kako bom prilezel nazaj na asfalt, zato smo sredi popoldneva odrinili. BP!

 

  

Tukaj čez z avtom ne gre. Voda topla, mi pa 500m od AD brez kopalk in brisač;  pihal pa kot utrgano. Par km nizvodno mal offroad.

 

  

Ampak se je splačal. Sardenia brez mivke in (ostalih) turistov.

 

  

JV stena (nečesa v bližini Monte Tiscali).                                                      Soteska Gola del Gorropu skozi katero pricuri Rio Flumineddu.

 

Čez 1000mnv do Girasole (4). Precej dolga mivkasta plaža. Zoprno je le, da je AD nekaj stran. S parkirišča se namreč vzpneš najprej 20m na dobrih 50m široko piknik pineto, potem pa te čaka še dobrih 50m sipine do morja. Fajn je, ker ni gužve. Vizotom sporočimo kje jih čakamo. Ob pol enajstih smo že Refoškali (bilo kuda, Sandy svuda). Spali dolgo.

 

  

Girasiole, Arbatax in Tortoli.                                                                           Brez gužve tudi na Girasole, zadaj levo Rdeče skale.

 

D7 Potem pa mal copy/paste Udijevih navodil: ribarnica pred Arbataxom in PZA v Lido Orri (5). 12Eur (+2 al 3 če rabiš štrom) na noč, Lili, tuši, korita za pomivanje, trampolini ter mivka z barom in trgovinico čez cesto, kruh zjutraj pripeljejo tudi na kapijo. Vizo je super speku ribe. Tudi mureno, ki jo je na Cali Pineti ujela Tina (VizoTina, ne DaveTina). Ostali so jo samo poizkusili; zato ponižno priznam, da sem požrl mureno, orado in brancina. Srečali Elvisa z družico, izmenjali sardenske izkušnje (bolj enosmerno), končali glasno in pozno. Fajn.

 

  

Naše girasole (sončnice) ni težko prepoznati.                                              Vizota tud ne. Moje stopalca že težje.

 

 

Kar se mene tiče: večja je skala, lepša je obala.                                           Njam, njam.                                                                                  (Foto: Vizoti)

 

D8 Vizoti nazaj do rdečih skal, mi pa mimo rdečih škrbin naprej; preverili od WoMo predlagano La Spaggietto z višinskimi ovirami in zaokrožili čez dva prelaziča do Foxi Manne (6) (se je tako fajn slišalo). preDrobna mivka, lepo skalnato ozadje, nurag, plačljiv asfaltni P, zastonj senčni makadamski P, tuši, WC-ji, voda. Zvečer pa prodajalec sladkarij začne postavljati štant. Ja pa komu hudiča bo ta zdaj kaj prodal (razen nam, seveda). Pravi, da bo ples. Ja pa kje? Ja tukaj- na asfaltu. Pa saj ni nič; in nikogar. Pridejo po deseti in grejo med polnočjo in eno zjutraj… Selitev na naslednje parkirišče. Napaka! Glasbo smo vseeno slišali. Začelo se je s himno, nadaljevalo s folklornimi vižami (podobnimi irskim), prešlo v tutifruti moderno glasbo in se res končalo ob pol enih. Potem pa so se glasni ta mladi pripeljali na naš P, od koder je najbližje do beach bara, ki je odprt nekje do dveh. A so res vse Mane tolk nemirne? Dve napaki torej: zamudili smo en domač žur in zaspali kasneje kot bi lahko. Aja, plešejo samo ob sredah in petkih. V tolažbo naj nam bo narezek iz dimljene mečarice.

 

 

Škrbine.                                                                                    (Foto: Vizoti)    Italijanske ovce.

 

 

Dober večer.                                                                                                         In dan.                                                                                            (Foto: Vizoti) 

 

 

Ankaranska mivka pod gorami.                                                                        

 

D9 Po plažarjenju, neuspešnem glihanju za 'šugamano matrimonjale' (king size brisačo) in kosilu, smo potegnili do PZA-ja Turimar pri Porto Corallu (7). 16Eur olinkluziv, delno senčno, Lili, tuši, korita za pomivanje, pralni stroj, pečeni odojki, mečarice in raki na žaru, morske solate, pašte itd. po normalnih cenah (kakega našega sanitarnega inšpektorja bi seveda iz PZA nezavestnega odnesli). V štacuno s kolesom do sosednjega kampa; plaža z nekolikanj bolj grobo mivko čez cesto. Po prascu in špadarici, še risanke za otroke in pikšneri za odrasle. Terasna pjevačica z mišelinkotovo postavo ozvočena spanju prijazno. Posrečen PZA. Za Sardenske razmere seveda.

 

 

Stota vrsta.                               Pa vendar:                                                          Prvovrstno!

 

D10 Prvi malo bolj resni, ampak še vedno obvladljivi valovi. Žur v vodi. Na tem območju table prepovedujejo kampiranje in hkrati lepo razlagajo kaj to je. Bivaš lahko torej kjerkoli, vendar v mejah 'parkiranja'.

 

 

Mala malca.                                                                                                          Slani pr(a)šič mi je objektiv zapršil (3x).

 

 

Vizo in ekšn J.                                                                                                   Legalno (tudi nočno) parkiranje blizu PZA in kampa.

 

 

Ma kakšen SOS. Briga njih za veter. Zvečer pa polne kante parazolov.                                                                                                 (2x Foto: Vizoti) 

 

Ob premiku proti Villasimiusu smo si hoteli pogledati Costo Rei, a proti obali zavili nekoliko prezgodaj. Makadam z drobnimi rebarci mimo Feraxija je zoprn, ampak v primerjavi s 4km gorskega, totalno razritega makadama čez Capo Ferrato, prava milina. Ril sem sicer samo enkrat, a se ob naslednjem stiku z asfaltom odločil, da ga ne zapustim prav kmalu. Costo Rei smo torej videli bolj od daleč (čeprav je enako kot prej narisana cesta verjetno asfaltna). Potrobili smo eni KR Adriji s takimi zelenimi okni, kot jih je imel Gambler. Na območju Villasimiusa naj bi bila samo ena plaža na kateri je možno prespat. Je ni več. So jo že okrasili s tablo. Da pa to ugotoviš, moraš seveda žreti zarečeni makadam. Vizo se vseeno zapelje do plaže, ki pa je, že kar pod večer, še vedno preobljudena. Nadaljujemo do Solanasa (8), kjer parkneš na pesku po koncu asfaltnega P (na začetku je sicer tabla, ki omejuje dostop težjim od 2,5t, al jeb.ga). Mivka. V vasi imajo eno hudo cerkev. Najbrž nas je 'sreča' v žrebu obogatila s poslušanjem neke enolične, morbidne, dobro ozvočene, pojoče (bolj jamrajoče) pridige pozno v noč. Še prej sta se na en pir (in pregled jermena od klime) oglasila sodelavka in kolega (sicer njen fant).

 

  

V resnici je slabše.                                                                  (Foto: Vizoti)   Nekaj. Med Costo Rei in Villiasimiusom.    

 

 

 

Banda!                                                                            (Foto: Vizoti)   Solanas.

 

 

Super asistenca. Pokličeš mehanika in čez 15min je tam. Njegov brat!  Lokalni križ s svetlobo od zadaj.

 

 

Lokalni križ s svetlobo od spodaj.                                                                    Lokalni križ s svetlobo od spredaj.

 

D11 Naprej proti Cagliariju naj bi bila možnost spanja na plačljivem P Is Canaleddus pred Calo Regino. Zgledalo je lepo, vendar nismo preverjali. Vizoti na ogled muzeja v Cagliariju in Coste del Sud, mi pa kar po 'ta hitri' proti zahodu. Pred prvim stikom z Z obalo pri Fontanamare so nas za trenutek ustavili policjoti, vprašali kam pa kam in nas spustili naprej. Na plaži je moral biti en orto dogodek, saj so vozila izločali parkirati na nek travnik skoraj 1km prej. Tudi Vizo je ob večernem paseju izgubil eno uro v odhajajoči gužvi. Pokukali smo do Masue ((9), da vidimo ta cukrast kruh. Zanimiva uvala. Na asfaltnem P pobirajo parkirnino, na zgornjem peščenem (dostopnem po zritem makadamu) pa ne. Tudi na naslednjem peščenem spodaj ni bilo videti biričev. Še malo naprej proti foto točki, je nekam viseča pineta, v kateri je bil že fajn uraščen en Avstrijec s precej velikim vanom, malo naprej med drevesi pa še ena romska družba. Spanje dovoljeno (preveril pri P majstru). Na majhnih plažah je gužva pretirana, pa tudi sicer nam vse skupaj ni najbolj sedlo, zato premik do Cale Domestice (10).

 

  

Hepening.                                                                                                              Pan di zucchero, ko sploh še nisem vedel da je.

 

 

Plažice.                                                                                                                  Nagužvane.

 

 

Paneton na več zoom.                                                                                          In paneton na manj zoom.

 

Cala Domestica. Bingo No.3! Res 'domaća uvala': prava pravcata Grapa. Brez GSM signala. Napotili so me na turn na pečini nad zalivom, od koder sem namamil Vizote. Dva ribolovca sta s 50m klifa mamila ribe. Meni pa so mamljive skalne, vodne in lesene tvorbe zasedle lep del CF kartice. Klinc; tak sem! PZA za 10Eur na noč ni bohvet kej. Samo doLili in tuš (odLili nimajo). Na moje vprašanje kam naj zlijem umazano vodo od čiščenja rib, so z nasmehom pokazali na grmovje. OK; če je vam prav, je men tud. Vizovški priterali že s temo. Ko so družice in nasledniki popadali, sem se spomnil, da so na plaži viseli neki listi za 'bira party' (pa še psa je treba sprehodit). Greva z Vizotom mal na špancir. Bingo No.3b! Reklama je bla zgleda bolj slaba, saj nas je osem sedelo v mivki in poslušalo super rokerski trio, osem za mizo in pilo pir, osem pa nabijalo tišfuzbal. Če ne bi neki mladci Francoski zvečer postavili šotorov sredi plaže in tako podvojili številčnosti publike, bi naju znalo bit že mal strah. Aja ne; butl; saj sva edina imela psa.

 

 

Čez puščavo in goščavo.

 

 

Zadaj desno PZA.                                                                                                Mala plažica pravokotno na glavno.

 

 

Kot že rečeno: ribiška ni lahka!

 

 

GSM turn.                                                                                                              

 

 

Od spredaj.                                                                                                           Od zadaj.

 

  

Rogatci.                         Takšni.                                                                          In drugačni.

 

  

Prehod.                                                                                                                  Na malo plažo.

 

  

In nazaj.                                                                                                                 Nad večjo (plažo in hčero).

 

 

Drevo ali reklamni pano?                                                                                  Klopa domestica.

 

 

Ne, ne; psa nismo dali na ogenj.                                                                       So pa teli trije dobro 'žgali'.

 

Dodatni pozor: da ti je všeč Cala Domestica tako kot je bila meni, moraš bit mahnjen na grape in skale.

 

D12 Popoldan spet malo v notranjost. Mimo Fluminimaggiore do Grotte di Su Mannau (11), ki naj bi bila najlepša na Sardeniji. Turistični del ogleda traja slabo uro, jamarsko turistični pa od 3 do 8. V turističnem delu je jama lepa, morda bi se nam po jamarskem zdela še lepša. Na spustu nazaj do P me nekaj pohladi po nogah. Par korakov nazaj: naravna klimatska naprava. Konstantnih 16 stopinj iz jame skozi dve luknji hladi mimoidoče. Zakaj nismo že gor šli po stopnicah? Na P lahko prespiš; vendar še kar visi. Premik do templja Antas (12); ogled le tega, sladoled, večerja, praznjenje odpadne vode v odtok, odklop klime in partija poslovilnega pikšnerija. Parking visi manj kot pri jami. Ker nam AD visijo malo naprej, smo bli čist 'u livel'.

 

 

Kje k….  je pa ta zrasu?                                                                     

 

 

Kristalčki.                                                                                                            Kristalki.

 

 

Tempelj.                                                                                                                P pred vhodom.

 

 

Odklop.                                                                                       (Foto: Vizoti)   Pikšneri.                                                                                      (Foto: Vizoti)   

 

 

Kralj živi!                                                                                                              Pluta.

 

D13 Vizoti so se namenili do sipin (čisto običajnih sipin J) pri izlivu reke Piscinas, mi pa naprej proti severu. Ciao, Ciao; lepo nam je blo z vami (vizoti.sosuper.res). Se vidimo doma (smo si takrat mislili).

 

Rahel obvoz skozi Terme di Sardara je bil več al manj brezveze. WoMo je tam našel neko pipo s termalno mineralno vodo, mi pa ne. Tudi mlada receptorka ni imela blage veze o kaki fontani, pipi, izviru ali čem podobnem. Kasneje sem v drugem vodiču prebral, da naj bi bil sveti izvir pri neki cerkvi. Smerokaza za cerkev se še spomnim. Razen urejenih hotelskih kompleksov je okolica nenormalno zapuščena in zanemarjena.

 

 

Ne pri tej cerkvi.                                                                                                 Hotelski vrt.

 

Naprej do opevanega rižota na plaži Is Arutas (13) pri Oristanu. Popoldanska parkirnina 6Eur, nočna 4. Rižot je OK, naroda preveč, voda v tuših na pol slana, WC-ji primerni za praznjenje kasete (ponoči zaklenjeni), pitne vode ni. Na prvem P levo precej pozno ugasnejo agregat, naprej proti Mari Ermi je spanje mirnejše, parkirni režim pa enak. S temi parkirnimi listki lahko parkirate na celotnem polotoku (tudi za obisk Tharrosa).

 

 

Ia Arutas.                                                                                                              Spiaggia del riso.

 

 

Gamba del riso.                                                                                                    Faccia del riso

 

 

Risotto con gambe.

                                                                                                                                                                                          

D14 S termami nismo mislili kar tako zaključiti, zato premik v Terme Romane (14) pri Fordongianusu. Voda vroča, da je ne držiš; in mal žveplena. 50m stran so javne termalne kopalnice. Plačaš izbrani program in zlezeš v svojo banjico. Zgleda čudno; kot neka nadgradnja javnih sekretov. Nismo probal. Nadaljevanje po hitri cesti do nuraga St. Cristina (15). Sveti vodnjak, krščanska vasica in cerkev St. Cristine ter nuragi so OK. Obstajajo seveda še večji, boljši in zanimivejši, a mi smo svojo željo po nuragih potešili. Malo naprej od Bonacarda smo potešili najprej lakoto in žejo, nato pa še potiščali teleščke v mrzlo vodo pod 15m slapom v globeli Sos Molinos (50 do 100 višinskih m.) pod cesto (16). Bingo No.4!  Dejansko cool.

 

 

Terme Romane.

 

 

Sveti vodnjak od zunaj not.                                                                                Sveti vodnjak od zunaj zunaj.

 

  

Samo še 'Plakatiranje prepovedano' manjka.                                                Nurago cabrio.

 

 

Enoprostorec 14 x 2,? x 2,? metrov                                                                  To je pa že iz 'naših časov'.

 

 

Sardenija niso samo plaže.                                                                                 

 

Nehitre Sardenske ceste se skozi naselja nehumano zožijo. Dodatno jih zožijo ignoranti prepovedi ustavljanja in parkiranja. 'Nuragi urbani' se mi je poimenoval ta pojav. V najhujši obliki smo ga doživeli na vrhu prelaza La Madonnina, ko je bila na dolžini več kot 1km cesta zaparkirana z obeh strani. Nek hud piknik z živo glasbo so imeli sredi tedna. »Suzana, Suzana, ajm krejzi laving ju«, je zvenelo, ko sem pred 1000glavo publiko zlagal ogledala, pa še je šlo na centimetre. Dobro da ni nobenega nasproti. Pa je prišel. Eden z majhnim avtočkom, pa eden še z manjšim. Kar stojita in čakata. Za mano kombi. A zdaj naj jest rikvercam 1km, al kwa; bumbarji? Maham ko kralj Miha v risanki. Tako leseno se je umikal ta prvi, da sta una dva ta lesena Čeha težka majstra zanj. Precej zunanje pomoči je bilo potrebne, da smo jo vsi odnesli brez poškodb. In ugotovili, da bi Pinokjoti morali v retromarča le slabih 50m. Mone. Spust do Cuglierija  po prizorišču vsakoletne avtomobilistične gorske dirke (zato se, en vikend tam nekje okrog 15.-20. junija, tej cesti raje izognite).

 

Nekam do Bose je bil namen priti in baterije v fotoaparatu napolniti. 3km naprej od Bose je PZA S'Abba Drusche (v TT-ju imamo tega označenega kot PZA Bosa Marina, kateri pa je dejansko v Bosa Marini). Kapija je takoj pod cesto, Lili 40m naprej, PZA z obalo pa več kot 500m dalje. Sistem kupljeno videno torej. V ličnem prospektu so dekleta med 500m potjo našla krasne podatke: 100 parcel z vodo in elektriko, WC-ji (tudi za invalide), pralnica, tuši ipd. itd. NATEG! Že za parkirat komaj dobiš na čudno speljanih terasah (LIFO- zadnji pride, prvi gre), za štrom bi moral skoraj ubijat, voda je na parcelah samo kadar dežuje (no ja, eni so jo imeli stalno, ker so imeli odprt odtok odpadne vode), sekret a la bolnica Franja je 30m naprej od 100m oddaljene oštarije, tuši za doplačat (k že tako zabeljenih 20Eur na 24h). Rešuje jih naravna scena in celosten pristop: na eni strani polotok Torre Argentina, proti PZA-ju bele skale s plažami, en zaliv s kamni, potem trije z mivko, precej solidno betulo, urejenimi senčnimi parkingi za avtomobile, WC-ji in tuši (na žetone), naprej pa zelene skale prehajajoče v zelene pečine. Ko sem naravnim danostim dodal še pest med skalami nabrane grobe soli in v vtičnico za brivnik nabil vtikač podaljška (če se da jajce postaviti pokonci…), se je razočaranje poleglo.

 

  

Argentinsko.                                                                                                       Belo.                                                                                              (Foto: Vizoti)   

 

 

1x kamnito in 3x 'mivčno'.                                                                                Zeleno.

 

  

Slano.

 

D15 Ko je veter izdelal še visoke valove, je ratalo že prav fajn. In dobre pice imajo v oštariji.

 

»A že spet slikaš kemper?« me je nazjala.

»Ja kaj bi rada? Saj sva imela včeraj fotosešn!«

»Enkrat! Mona; s kemperjem ga imaš pa vsak dan!«                 Kaj naj rečem? Dejstva!

 

A fotosešn da vas zanima? Kar naj.

 

Ob odhodu smo nafilali vodo do vrha. Majstr je rekel, da je za kuhat in umivat dobra. No, za zobe ne glih najbolj, saj je bla rahlo slana.

 

  

Wild west.                                                                                                                                                                                                                    (Foto: Vizoti)   

 

  

Tako je blo fajn na skali, da me ribiška palca u riti sploh ni motila. Skok v pene ni zabeležen (mogoče zato, ker sem skočil en dan prej).

 

Ker smo jam videli že zadosti in smo polotok z Nettunotom izpustili, nam je najzahodnejša točka potovanja postala Argentiera (18). Še en dobro zgledajoč opuščen rudnik, par plaž in nezaželjenost AD. Poslikamo in šibnemo do plaže Pazzona pod Stintinom (19). Spet rižot; tokrat mal večji fi kot na Is Arutasu. Omaka pa iz ta široke morske trave.

 

 

Mesto duhov.                                                                                                        Veter je dodobra razredčil bojne vrste.

 

 

Rižota s svinjskimi sadeži.

 

Pod večer še do konca polotoka Capo del Falcone mimo THE plaže Pelosa. Jao brate…, a ste normalni…, plaža na kateri lahko še zvečer samo stojiš. Saj biserni kamenčki so lepi in svetlo plava voda zgleda OK, ampak…, a ste normalni?             Zgleda! Mi pa najbrž nismo, ker stojimo na obcestni škarpi, namesto 'v konzervi'. Italijani zgledajo zelo razviti. Zelo razvito imajo marsikaj; še najbolj pa čredni nagon: kar dela eden, delajo vsi (mičkeno pretiravam). Plaža Pelosa je temu najtrdnejši dokaz, takoj za njo so (2007) živobarvni gumijasti cokli, zatem pa počasnejša vožnja po prehitevalnem pasu (razložim kasneje). Dodatno so teorijo (med krompirjevemi) potrdile vrste za nakup 'vaporeto' kart v Veneciji: pred eno kaso vrsta 10m+, pri drugi pa smo karte kupovali Dboy, Staš in mi… Pa jih štekaj…

 

Na celotnem polotoku je kampiranje prepovedano, parkiranje in spanje pa dovoljeno (če ne je pa rampa). Mi smo na plaži med Salinami in Pazzono, lahko bi tudi na Pazzoni, na peščenem P ob cesti pri zgornjem dostopu v Stintino, na asfaltnem par sto m pred Peloso levo, na plažici pod cesto Panoramica, ki pelje ob morju nekaj km pod Stintinom, pa še bi se kaj našlo.

 

 

Brezveterje.                                                                                                          Letalski duh.

 

D16 Veter se je ponoči spet okrepil. Fenomen črede nam ni šel iz glave, zato si ga je bilo treba ponovno ogledati. Jep, dela! Kljub vetrovnemu in valovnemu dnevu je že ob devetih spet vse stalo!

 

A zato se imenuje Sardinija?

 

Narava je sicer res čudovita.

 

 

Naša čredica koraka strumno in veselo, če bi se na oni plaži vsaj lahko sedelo…

 

Stintino nam je bil ob večernem skozivozu všeč, zato smo tokrat nasedli na peščenem parkirišču, v mestecu pa naleteli na pestro sejemsko dogajanje. Ženske ¾ družine v akcijo, Dave pa v senco. No ja, troje gate za 5Eur sem še prej kupu. V akciji valda! Pestra ponudba suhomesnatih izdelkov in sira (+ degustacije).

 

 

Tale moja Rowenta je bolj za Alonzote, kot za Stanovnike.                         Gaate! Gaate! Frišne gate…

 

 

Stintino.                                                                                                                Zanimivi boom-i.

 

Naprej do Elefanta (20) . Bolj je podoben slonu, kot pa znameniti Orso medvedu. Kot rečeno, s termami še nismo zaključili. Premik do reke Coghinas (21) pri mestu St. Maria Coghinas. WoMo predlaga makadamski dostop na nasprotnem bregu term. Peljemo par sto metrov, škripljemo po grmovju, obupamo. Grem peš pogledat, in se vse do zadnjih metrov prepričujem, da ne bo šlo; a me cilj prepriča, da pač mora iti. Ritje z ritjo je že standardna procedura, črta na desnem boku pa nova. Ampak: Bingo No.5! Termalni izviri vsepovsod, fango, namakanje, brodenje, plavanje, palme, skale, senca … Hoepunkt!

 

 

Dumbo.                                                                                                                  Termalije.

 

  

Voda od vsepovsod.                                                                                              Fango.

 

 

Fangice.                                                                                                                 Jest sm se pa kar v neoprenu J.

 

 

                                                                                                                                Cilj posvečuje praske.

 

Ker nas je čakala zadnja noč pred spanjem v Olbia portu, je padla odločitev za PZA (22). Najdeni se nam je zdel najboljši kar smo jih obiskali. 17Eur (+ 2 če nucaš štrom), travnat plato nad morjem, tudi malo senčice, del PZA-ja v zavetju (zavetrju), žari, tuši, korita za pomivanje, Lili (lahko celo opereš AD). Mivkasta plaža bi nas morda motila, če bi bilo morje primerno za plavanje, ob visokih valovih pa pride prav prav za živahen sprehod. Srfanje in kajtanje za hude majstre!

 

 

Wild north.                                                                                                           Konstanta?

 

  

Zgoraj PZA.                                                                                                         Ga še kar ni tipa!

 

 

                                                                                                                                I believe I can fly….

 

 

Srfkoti.                                                                                                                  Kajtkoti.

 

 

Pa še dva zmazka: vetrovni del PZA.                                                               In Castelsardo by night.

 

D17 Pikanje po strehi je pomenilo prve in edine Sardenske dežne kaplje. Prav pohiteti sem moral, da sem zmočil vetrovko! A gremo naprej? Kaj češ tukaj delat? Pa se nam ni dalo prav takoj.

 

 

Edini dežek.                                                                                                          A na kratko.

 

SMS Vizo: Evakuacija s Stintina! Zarad orkana sploh nismo spal, gremo do slončka. Kontra: A gremo skupaj pogledat Lunino dolino in zdravilni izvir Fonti di Rinagghju? Gremo! Še prej pa do izliva reke Coghinas, ki kar precej časa porabi, da se zmeša z morjem (za dolgo sipino, ki preprečuje direktni izliv?).

 

  

Spodaj reka; za sipino morje.                                                                            

 

Z Vizoti smo se dobili v vasici Trinita D'Agultu in nadaljevali proti Aggiusu. Ko zagledaš na levi zaparkirano parkirišče, veš da nekaj bo. Dolina z razmetanimi skalami- Valle di Luna (23).  Meni, skalnemu navdušencu, zanimiva. Že na drugi strani se v desno odcepi Panoramica, ki še 2km pelje med skalami. Jaz bi ustavil in slikal na vsakem izogibališču. Mi je resno žal, da nisem. Z malo domišljije vidiš svašta. Naprej do Tempio Pausania, kjer je v sklopu starih term tudi zdravilni izvir. Ne vem, če je res, je pa eden redkih iz katerega teče mrzla voda. Ljudje jo kar v kantah nosijo stran.

 

 

 

 

 

Spet slovo. Vizoti v blato, mi pa do medvedota (24). Ne samo medo, celotna vzpetina, rt Capo D'orso, pa tudi Costa Smeralda naprej, je polna lepih in zanimivih skaluptur. Costa Smeralda je nasploh polna: ljudi, avtov, prestižnih jaht in vil, pa tudi v okolje lepo vkomponiranih turističnih hišic. Pred križiščem nad Golfo Aranci smo 3,5km vozili od sonca do trde teme. Plehnate črede se vračajo s pašnikov. Spanje na P v portu.

 

 

Orso

 

 

                                                                                                                                Adler.

 

 

Ta je pa taprav.

 

 

Costa Smeralda:                                                                                                  Bajtovje.

 

 

Skalovje in gradovje.                                                                                          Jahtovje.

 

D18 Od prihoda zadnjega večernega do prvega jutranjega (kamionskega) trajekta se je spalo mirno. Malo nad Piombinom smo ustavili za kosilo, potem pa robotskih ca 600 do doma. Postanek za tankanje sredi Italije in za odlitje v dež nad Ajdovščino (kaseto sem spraznil doma, prosim). V primeru zaznave utrujenosti, bi seveda večkrat ustavil. Sicer pa razumem Stanka, da se ne mara voziti po Italiji. Skoraj na vsaki tabli piše: Če si Stanco, se ustavi na počivališču. J

 

 

Vzhodov pa mi bolj malo vidimo.

 

 

Njufre.                                                                                                                   Tak 'arest' bi pa večkrat prav prišel.

 

Dolžan sem vam še razlago fenomena počasnejše vožnje po prehitevalnem pasu. Že dol grede mi ob zamašku v Mestrah ni bila čisto jasna logika pretoka prometa po različnih pasovih (ker je zaradi številnih odcepov mogoče sploh ni); tisto nazaj grede v gužvi na Apenine pa sem skužil. Ker večina Italijanov ve, da se po prehitevalnem pasu prehiteva, pač vozijo tam. Dokler gre, gre. Ko se pa zabaše, se zabaše najprej prehitevalni, desni precej kasneje. In se znajdeš daleč naprej. Ko se spelje, greš po potrebi na levi pas, prehitiš kako počasnelo, najkasneje ko opaziš štop lučke spet na desno in mimo 'prehitevajočih'. Po desetih, dvajsetih ponovitvah do vrha prelaza, je en res hud Bentley rabil 10km navzdol, da me je spet dohitel. Pa da mi ne bi kdo poizkušal dopovedati, da bi Italijani radi prehitevali po prehitevalnem zaradi prometnih predpisov.

 

 

BIS:

 

-       Če ne bi bil prej že na Korziki, bi se mi zdela Sardenija najbrž še boljša kot se mi je tako. U bistvu me je pozitivno presenetila, saj sem pričakoval bolj enolično pokrajino in predvsem potovanje od plaže do plaže. Tuhtam, kaj bi lahko dal med presežke…? Ja; tiste fango termalije so se nam zgodile prvič.

-       Če vas v to ne 'prisili' kolektivni dopust, ne hodit dol konec julija ali v avgustu.

-       Pri odkrivanju Sardenije so pomagali: WoMo, Sorelina, Udi, Vizo, Elvis in internet (torej tudi potopisi na www.caravaning.si). Hvala vsem!

 

 

KOORDINATE IN OPISI LOKACIJ:

 

Kot že razloženo zgoraj: koordinate v formatu 40°43.313' 9°42.689' so samo prepisane iz WoMo vodiča; v formatu 40.722581 9.710997 pa iz Google Eartha- in preverjene.

 

(1) Parkirišče plaža Agrustos: 40°43.313' 9°42.689' / 40.722581 9.710997.

Z glavne ceste zavijete za Agrustos in Ottiolu, peljete ca 2km, mimo table za neki Clubhotel. 150m naprej zavijete desno za Spiaggia Agrustos, peljete naravnost mimo asfaltnih parkirišč in tik pred koncem ceste zavijete desno na peščeno parkirišče.

 

(2) Piknik plac plaža Cala Pineta: 40°34.045' 9°47.404' / 40.566557 9.790462.

Od La Calette proti jugu mimo Santa Lucie. Cesta se dvigne mimo kampa in ca 300m naprej (200m od cestne oznake za km250) zavijete na slab makadam levo proti morju. Če zamudite prvi odcep je 100m naprej na voljo še drugi, celo lepši.

 

(3) Izhodišče za Golo de Gorropu in Monte Tiscali Riu Flumineddu: Kopali smo se tukaj: 40.237921 9.525173, za treking pa bi parkirali tukaj: 40.226886 9,520502 ali pa še malo naprej: 40.225819 9,517407.

Od tunela Cala Gonone po SS 125 ca 1km proti jugu in desno navzdol v dolino. Sledite oznakam za Golo de Gorropu in Monte Tiscali. Kopali smo se po kakih 8 ali 9km, ko s ceste zagledaš makadamski dostop do reke, s trekingom pa lahko začnete kak km naprej. Parkirate na križišču ob koncu asfalta, ali pa nadaljujete še par 100m desno po makadamu.

 

(4) Parkirišče plaža Girasole: 39°57.459' 9°41.009' / 39.958963 9.683239.

S 125-ke zavijete za Girasole. Proti plaži lahko zavijete levo že pred vasjo, sicer pa v vasi sledite oznakam Spiagga. Pri vodnem zajetju prečkajte most, pa je.

 

(5) PZA Tanca Orri v Lido Orri: 39°54.217' 9°40.930' / 39.903638 9.681875.

Iz SS125 sledite smerokazom za Lido Orri. Ko se približate morju, v križišču zavijete desno ob obali in po ca 50m je na desni PZA.

 

(6) Parkirišča in plaža Foxi Manna: Asfaltno ali peščeno: 39.693672 9.655969, peščeno malo naprej: 39.695698 9.656697.

Nekje pri Terteniji zapustite SS 125 in čez prelazič proti vasici. Sledite oznakam za plažo. Za prvi parking zavijete desno pri tablici na kateri piše nekaj v zvezi z ekologijo, drugega pa itaq ne morete zgrešiti. Naprej proti radarski postaji na hribu je še nekaj prostorov primernih za 'namestitev'.

 

(7) PZA Turimar pri Porto Corallu: 39°26.301' 9°37.947' / 39.437919 9.632455. Parking ob morju izven PZA: 39.436917 9.636208.

Iz SS 125 proti Porto Corralo. Malo pred obrabnim stolpom je na desni vstop na PZA. Do morja pa malo naprej od vhoda desno na makadam, malo desno navzdol in nato levo naprej skozi grmovje (lahko prej prečekirate peš).

 

(8) Parkirišče in plaža Solanas: 39.13324 9.432752.

Z obalne ceste med Villasimiusom in Cagliarijem zavijete skozi vas proti morju. Na začetku se držite bolj levo, da ne zarijete skozi center. Ko pridete do morja, pa levo čez asfaltno parkirišče do peščenega na koncu. Zgoraj ob glavni cesti je turistični urad. Edini v katerem smo bili, da ni oglašal samo lokalnih 'podjetnikov'.

 

(9) Parkirišče in plaža Masua: 39°19.991' 8°25.266' / 39.333040 8.420954.

 Z obalne ceste med Nerido in Buggerom zavijete navzdol  pri smerokazu Masua-Porto Flavio. V prvem križišču zavijete na zgornjo levo cesto in se spustite do asfaltnega parkirišča. Na sredi parkirišča lahko zavijete ostro desno navzgor na makadamsko cesto preko sedla na naslednji parking. Lahko še nadaljujete do viseče pinete (tisti s prekooceankami prečekirajte peš).

 

(10) PZA in plaža Cala Domestica: 39°22.352' 8°22.931' / 39.371802 8.382876.

Z obalne ceste med Masuo in Buggerom zavijete pri neuglednem smerokazu za Calo Domestico. Do PZA je ca 1300m.

 

(11) Parkirišče pri jami Grotta di Su Mannau: 39°24.456' 8°29.661' / 39.40788 8.493552.

Od Fluminimaggiore proti jugu. Z glavne ceste sledite oznakam za jamo.

 

(12) Parkirišče pri templju Antas: 39°23.511' 8°29.973' / 39.391541 8.499435.

Od jame nazaj na glavno cesto in naprej proti jugu. Proti templju zavijete z  glavne ceste levo pri oznakah za tempelj.

 

(14) Parkirišče in plaža Is Arutas: 39°57.128' 8°24.185' / 39.95322 8.403455

Na polotoku Sinis sledite oznakam za plažo Is Arutas. Blizu je tudi Agro PZA Mari Ermi.

 

(14) Parkirišče Terme Romane Fordongianus: 39°59.836' 8°48.577' / 39.99734 8.807839.

V Fordongianusu sledite oznakam za Terme Romane. Možna sta dva dostopa. Enega priporočajo avtobusom, mi smo vseeno uporabili drugega.

 

(15) Parkirišče pri svetišču St. Cristina: 40°03.699' 8°43.878' / 40.06154 8.730643

Zapustite hitro cesto SS 131 med Paulilatino in Bauladu pri tablah za Zona archeologica Santa Cristina.

 

(16) Parkirišče ob cesti nad slapom: 40°07.797' 8°38.780' / 40.129788 8.646317.

Ob cesti od Bonacarda proti Santu Lussurgiu parkiramo na izogibališču 100m od table km26 (ca 700m naprej od označenega, a zaprega piknik placa). V obratni smeri pa je to izogibališče na levi kakih 500m po prečkanju soteske.

 

(17) PZA S' Abba Druche Bosa: 40°18.988' 8°28.429' / 40.31454 8.465267.

Od Bose ca 3km proti Algheru. Ca 3km naprej je cenejši PZA Torre Argentina.

 

(18)  Parkirišče nad plažo Argentiera: 40°44.399' 8°08.924' / 40.739782 8.148926.

Je v Argentieri J.

 

(19)  Parkirišča okoli Stintina:

Plaža Pazzona: 40°53.814' 8°14.588'.

Med km 25 in 26 od Von Pozzo S. Nicola proti Stintinu.

 

Plaža Saline: 40.905241 8.234067.

Med km 26 in 27 od Von Pozzo S. Nicola proti Stintinu.

 

Parkirišče par 100m pred plažo Pelosa: 40.960626 8.211788.

Od Stintina se malo dvigneš in nato spustiš proti rtu Capo del Falcone. Na začetku naselja zapelješ po enosmerni cesti ob obali. Kmalu po začetku je na levi asfaltno parkirišče.

 

Parkirišče v Stintinu: 40.941223 8.223902.

Na zgornjem, semaforiziranem vstopu v Stintino. Od križišča navzdol na desni ob cesti. Parkirišče visi in je bolj kot za spanje, primerno za obisk mesteca.

 

(20)  Elephant: 40°53.398' 8°44.716' / 40.889902 8.745399.

Na hitri cesti, ki v zaledju Castelsarda pelje proti Valledoriji sledite oznakam Elephant ali Roccia del l'Elefante.

 

(21) Travnik pri termalni reki Coghinas: 40°54.048' 8°53.929' / 40.900614 8.89833.

Iz vasice St. Maria Coghinas se zapeljete v smeri Viddalbe in ne zavijete desno za terme. Malo naprej zavijete desno za Bortigiadas. Čez ca 800m, kmalu po koncu visokega zidu na desni, zavijete desno na makadam in 5min uničujete AD. Mogoče se da parkirati tudi pri termah. Nimam pojma.

 

(22) PZA Maragnani Valledoria: 40°55.217' 8°47.534' / 40.920828 8.791843.

Zahodno od Valledorije proti La Caccii, kmalu za kampom Valledoria.

 

(23) Prvi parking pred Valle della Luna: 40.96695 9.022162.

Z severo zahodne obmorske ceste proti Trinita D'Agultu in naprej proti Aggiusu.

 

(24) Parkirišče pri skali Orso: 41.172462 9.416424.

Iščite Capo d'Orso in Roccia del l'Orso. V avgustu raje parkirajte prej ob cesti. Parking je majhen in plačljiv.