Italija je blizu, lepa, zanimiva in avtodomarji smo tam povsem normalen pojav. Če govoriš še malo italijansko, naročiš dobro hrano in se počutiš božansko. Poleg tega sem prepričan, da je skoraj vsaka država, kjer ne hodiš v službo in kjer ne plačuješ davkov, prijetna za bivanje.
Z življensko spremljevalko sva se podala na kratek potep v Lombardijo, 1000 km v šestih dneh, trening za penzijo!
Po prvem zamahu sva pristala na polotoku v Sirmionih, parkirišču, urejenem za več deset avtodomov, tik ob obali Gardskega jezera. Za mir in bližino zelo turističnega mesteca z gradom družine Della Scala, je treba odšteti nekaj cvenka. Po večernem sprehodu v romantičnem okolju starega gradu je sledilo blaženo spanje. Po spanju jutranja kava na s soncem obsijanem trgu, valovi Gardskega jezera, ogled ostankov palače rimskega cesarja Nettuna, lepo toplo vreme, stojnice s prodajalci južnega sadja....
Pol ure vožnje proti zahodu leži mestece Lonato, z utrdbo in ornitološkim muzejem. Ogled utrdbe in nagačenih ptičev je bil zame en velik dolgčas. Veliko bolj zanimiv je bil ogled senatorjeve vile sredi mesta, iz obdobja Beneške republike. V celoti je ohranjeno staro pohištvo, slike, kipi ter knjižnica z 52.000 knjigami. Vodič je bil poljski študent, kar nismo razumeli italijansko, je povedal po rusko.
Še 60 km proti zahodu,
med znanim Gardskim jezerom in jezerom Como leži jezero Iseo. Zaparkirala
sva se v avtokamp Punta d'Oro, pet minut hoje do centra istoimenskega mesta
Iseo. Lastnik naju je bil (oktobra, izven sezone) sila vesel, takoj je
predstavil še celo familijo, od svoje mame do vnukov. Vsak ima kakšno
funkcijo v kampu.
Posebnost
jezera Iseo je, da ima naseljen otok, imenovan Monte Isola. Ladjice vozijo
na
otok vsako uro. Otok je ravno
prav velik za sprehod, obhodila sva ga v treh urah, s postanki v vsaki drugi
trattorii. Vsi prebivalci imajo skuterje, avtomobila sva videla na otoku
samo dva. Šolski kombi in en dostavni kamionček. Za lačne
turiste je na otoku nekaj dobrih restavracij, zelo okusno pripravijo v
jezeru ulovljene ribe.
Vreme je bilo sončno, ozadje jezera so krasile Alpe, voda v jezeru temno
modre barve. Lenarjenje v kampu ob jezeru sva zato podaljšala za en dan.
Tako sva doživela v tem mestecu tudi kramarski semenj. Prišli so s kombiji,
zasedli ves glavni trg in stanske ulice in široko razpeli tende. Vsak
kamperist jim mora zavidati, kako tako ogromno tendo uspejo zopet zložiti in
se odpeljati naprej. Pod tendami razstavljena roba je prekašala vso ponudbo
BTC-ja s City Parkom vred.
Potem sva se zapeljala v bolj urbanizirano okolje, v mesto Bergamo. Zanimiv
je predel "Zgornje mesto" Citta Alta, star del mesta na hribu. Hrib sva
premagala z zobato železnico, pravo muzejsko znamenitostjo.
Po dolgem sprehodu, neskončnem fotografiranju in ogledu vseh izložb s čevlji, sva precej mirno prespala sredi mesta, na parkirišču ob športnem centru.
Peti dan sva kurz
obrnila proti domu. Malo naju je zaneslo še v Mantovo, mesto med tremi
jezeri z mogočnim obzidjem. Postopala sva po ulicah, gledala italijane,
izložbe in italijanke, zavila v mestno palačo in poskusila prespati na
parkirišču ob obzidju. Mimo je vodila cesta, po kateri so se okoli polnoči
začeli voziti vsi Italijani, kar jih živi tam okoli. Iz ene strani hrup
avtomobilov, iz druge pa odmev od obzidja. Počutila sva se kot pešca v
pižami sredi avtoceste. Odpeljala sva se na prazno parkirišče na rob mesta,
zbudila pa sva se na popolnoma nabitem parkirišču, tako da sem pol ure motal
avtodom ven na cesto. Skratka, Mantova nima dobre aree di sosta.
Izlet je bil tipično
italijanski, saj veste, kako je to. Kdor je pozabil, naj si ogleda to stran:
http://www.elek.bydg.pl/flash/italiano.swf
