AVSTRIJSKA ŠTAJERSKA JESENI

Zakaj jeseni?- Ker smo bili med jesenskimi počitnicami štiri dni prosti tudi odrasli. Zakaj avstrijska štajerska?- Nekam pač moraš iti.
Kdo?- Dve mladi, štiričlanski družini.
S čim?- AR 3 in CI Riviera 

Pojasnilo: Več o obiskanih krajih in zanimivostih najdete na internetnih povezavah (vsega nismo utegnili pogledati, vsega ne morem opisati).

 

ODHOD IN KONTROLA

Odrinili smo seveda že v sredo po 'šihtu', z namenom čimbolj se približati vsemu lepemu. Na Jezerskem smo najprej nahranili prevozni sredstvi, ob Planšarskem jezeru pa sta v predpripravljene dobrote zagrizli še posadki. Kavica in nadaljevanje do mejnega prehoda, kjer je policist potrkal na vhodna vrata našega doma, na brzino malo posvetil po notranjosti in razložil da: 'tako voze begunce', se zahvalil in pomahal v slovo. Pomahali pa mu nista hčerki iz alkovna, ker nista videli niti oni njega, niti on njiju. Če bi vozil Malezijce, bi verjetno sedeli za mizo, kartali in pili pivo.

PRVI PRISTANEK

Nadaljevanje prek Železne kaple do avtoceste (med potjo kar nekaj zanimivosti, ki bodo enkrat z naše strani zagotovo ogledane), nato smer Graz. V večernih urah prihod v Baernbach. Namen: ogledati si Hundretwasserjevo cerkev in Fuchsov vodnjak. V bližini cerkve sta dve parkirišči, kjer je možno prenočiti. Eno ob glavni cesti, drugo pa v stranski ulici, ob parku kjer je tudi omenjeni vodnjak. V pričakovanju mirnejše noči smo izbrali tistega v stranski ulici, a se nekoliko ušteli. Noč je bila sicer mirna, se je pa malce skrajšala. Avstrijcem je naše reformacije prav malo mar in so že ZELO zgodaj začeli dokazovati, da so tudi moderni TDI- ji v hladnem jutru še kar glasni. Nič tišji pa niso bili otroški glasovi, ki so nam dali vedeti, da parkirati prav pred vhod v otroški vrtec ni najbolj modro. Aja, večer pred tem še ogled vasice, liter merlota na račun tisti dan novorojenega nečaka in lahko noč.

   
                              

Cerkev v Baernbachu, sicer ni bila prva stvaritev čudaškega ustvarjalca s katero smo se srečali, a nas je vseeno prevzela, navdušila, presenetila ipč. (in podobna čustva). Vodnjak je bil na žalost neosvetljen in suh, a tudi tak ne od muh.

SKOK ČEZ GRAZ

Nadalje smo se namenili v Stuebing bei Graz, na ogled muzeja na prostem. Iz Baernbacha na sever pa na desno po stezah, ki jih na karti 1:500000 sploh ni, a so zelo sprejemljivo prevozne. Če že nismo imeli sreče s spanjem in vremenom (5 dni oblakov, ponoči vsakič dež), se nam je le-ta nasmehnila v Stuebingu, saj smo ujeli zadnji dan muzejeve odprtosti. Muzej pa mega. Blizu sto objektov (kopije starih kmetij, mlinov, cerkve, šole ipd., v naravni velikosti), razporejenih po dolini. V primeru lepega vremena mirne duše za ogled skuriš cel dan, saj je zadeva zanimiva za staro in mlado.

Potem pa na autoban, pa skozi Graz do Bad Blumaua. Tisti Bad vam je verjetno že razkril, da tod teče topla voda. Toplice torej, a ne take normalne, pač pa Hundretwasserjeve. Posebne, prehodne, predrage. A glej ga zlomka, spet sreča. Halloween popust in pa Happy birthday varianta (ena od članic odprave je na ta račun prišla v bazenski kompleks brezplačno, ostali pa ceneje). Od znotraj je zadeva na žalost nekoliko manj posebna kot od zunaj. Aja, zakaj so terme tudi prehodne: objekti namreč nimajo klasičnih streh, pač pa je prek njih v loku speljan kar travnik, po katerem lahko toplice veselo 'prehodite'. Par kozarcev na njeno zdravje in spat. To smo delali kar na parkirišču pred glavnim vhodom, malo desno na pesku, v družbi blizu desetih ekip  podobno vozečih turistov. Hec je bil pa dopoldan, ko obiskovalcem tudi največji in najmodernejši TDI ni pomagal, da bi prišli v bazen, če si prej niso rezervirali karte. Nekateri niso vedeli, mi pa smo, sedli v naše kočije in se odpeljali do Loipersdorfa.

BIOENERGIJA IN ZAPRTE ČAROVNICE

Še ene toplice, verjetno cenejše in brez rezervacij. Vsa okolica je bila namreč dobesedno prekrita z avtomobili. Parkirali smo na bližnjem hribčku, ki pa se je izkazal kot najzanimivejša stvar tega termalnega območja. Na dotični 'ezoterični' vzpetinici, se je bilo mogoče (po zagotovilih info tabel) ob urejeni poti napolniti s pozitivno energijo, izgubiti v labirintu, posedeti na moškem kamnu, postati ob ženskem kamnu (ki je bil, mimogrede, zelo podoben neženskemu organu), ali pa na vrhu hribčka poiskati smer neba, označeno z vašim nebesnim znamenjem. Kakorkoli že, postali smo hudo lačni in pogreli segedin (Madžarska je tu že zelo blizu).

Zdaj pa k čarovnicam in sokolom na grad Riegersburg (spet po stezah s specialke). Če se domačini ne sekirajo za našo reformacijo, so pa pri dnevu spomina na mrtve bolj dosledni. Zaparkirana vsaka flikica prostora, okrog res fantastične skale nadgrajene z mogočnim gradom, namreč ni pomenila izredne gužve v muzeju čarovništva ali na predstavi z orli, pač pa zelo dobro obiskano žalno komemoracijo na lokalnem pokopališču. Grad in ptiče smo si sicer ogledali, muzej je bil pa zaprt in predstava je odpadla. Že ta stari smo bili razočarani, zamislite si šele otroke.

GREH IN LOČITEV

Na Mojzesovem tretjem kamnu, se mi zdi, so bile zapovedi za kemperiste. No.4: Ne jej po gostilnah, razen če…  Mi smo si tisti pogoj razložili takole: lokalne specialitete so del dežele ravno tako kot gradovi, muzeji, slapovi in topovi. Ker smo se na večer znašli v Moravcih, je bilo pač treba usekati en bograč z gibanico. Okoliške gostilne slovijo po dobri in poceni hrani ter res ogromnih porcijah. Nekoliko se jim je ponesrečil prvi pridevnik, so nam pa dovolili dotočiti vodo in prespati na njihovem parkirišču. Hvala.

Vsi imamo radi vodo, a ne vsi v enaki obliki. Eni imajo raje termalno, drugi zmrznjeno.Plan potovanja je bil tak: ekipa iz Riviere ostane na Moravski rivieri, AR 3- jevci gremo pa malo pregledovat smučišča po avstrijski štajerski. Slovo torej; se pa jutri zvečer doma vidimo, a ne? Ja.

KAKŠNA JE RAZLIKA MED HROŠČEM IN RDEČO KAPICO

Za kosilo smo pridirkali (mimo A1- Ringa) v Gaal. Nismo našli po kar smo prišli, smo pa v avstrijsko podzemlje spustili sivo vodo (na parkirišču pri smučišču) in od zunaj videli muzej hroščev. Tistih VW brez TDI. Zatem pa v raj za otroke. V St. Georgnu pri Judenburgu imajo namreč Štajerci pravljični gozd. Tam stanujejo: vse živali, Sneguljčica in kozlički, volk in palčki, gusarji, indijanci, F1 na baterije, Pepelka, tobogani in trampolini, Trnuljčica, ki še kar spi ter Rdeča kapica z vso ostalo pravljično žlahto. Janko in Metka imata pa probleme, ker sta očitno pojedla celo čarovničino hišo. Mojstra sta med gradnjo nove morala jesti sendviče, mala dva požeruha pa sta ležala za neko smreko. Skratka: PRAVLJIČNO. Še odgovor na naslovno vprašanje: če vidiš na cesti VW hrošča, ga spoštljivo poglej, če zagledaš pa Rdečo kapico, manj pij, zapelji h kraju in zaspi. Mi smo malo naprej v Oberwoelzu, najmanjšem štajerskem mestu. V kampu pod gradom, a s slabo vestjo. Prišli smo pozno, uporabili kopalnico s toplo vodo, prespali in dopoldan odšli. Oskrbnik pa je izven sezone navzoč le par ur popoldan. Se nismo nič videli, ni bilo komu plačati.

                                                    

GLEMO DOMOV

je rekla ta mala in smo šli. Še prej pa v Lachtal in St. Lambrecht- Grebenzen smučišča pogledat. Iskali smo seveda taka, kjer so v bližini parkirišča otroške vlečnice, naprej gor lahko pa še ati malo pocarva. Smo jih našli. Nismo pa uspeli izvedeti kako je z zimskim spanjem na naš način, ker so v tem letnem času vsi Info-ti zaprti. Nasploh je Naturpark Grebenzen lep. Potem pa Celovec, Ljubelj, Kranj, še mal' naprej in konec sanj. Zjutraj spet 'šiht'.